• IK, STA

    11. 7. 2020  |  Politika

    Janša: »Hojsa sem prosil, naj o odstopu še enkrat premisli«

    Premier Janez Janša je včeraj za TV Slovenija pojasnil, da je notranjega ministra Aleša Hojsa prosil, naj z odločitvijo o odstopu počaka in še enkrat premisli, dokler ne bo nove rešitve. Dejal je, da Hojsovega odstopnega pisma še ni odprl in da "smo v situaciji, ko ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan, nujno potrebujemo". Več

  • Oštro.si

    11. 7. 2020  |  Politika

    S fotografije »rumenih jopičev« izbrisano ime neonacistične znamke oblačil

    »Rumeni jopiči so se pojavili v sredo na ‘antiproslavi’, ki so jo zakuhali levičarski skrajneži, kjer se je kazalo nage riti in pela internacionala,« so nekaj dni po alternativni proslavi 24. junija, pred dnevom državnosti, poročali na spletnem portalu e-maribor.si. Novici so dodali fotografijo s protesta, na kateri »rumeni jopiči« stojijo pred spomenikom Franceta Prešerna v Ljubljani in v rokah držijo transparente z napisi »rumeni jopiči proti anarhiji«, »anarhisti so levi fašisti« in »Za koga? Za Slovenijo«. Več

  • »Ljubljana spi in igra bilijard«

    Polemike ob pripravah na letošnji 13. julij izhajajo iz napačne politične izbire. 100-letnico požiga in vrnitev Narodnega doma so nerodno – namenoma? – pomešali z Bazovicama. Potencialni praznik se je prelevil v boleče pregrevanje starih zamer, v mučno pravdanje prastarih stališč, tako navzven kot znotraj manjšinske skupnosti. Preden bi si lahko predsednika obeh držav v obeh Bazovicah spravno segla v roko, bi se morali zgoditi temeljni koraki skupne zgodovinske kulture, recimo dolgoročna in preudarna vzgoja k sobivanju in dvojezičnosti, obojestransko sprejetje zaključkov Poročila slovensko-italijanske zgodovinske komisije, pravno izničenje farsične sodbe Posebnega sodišča za zaščito države iz leta 1930, ki bazoviške junake še vedno formalnopravno razglaša za teroriste, pa tudi ureditev vprašanja zagotovljenega zastopstva slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Delovanje v blagor manjšinske skupnosti bo zame vedno prevladalo nad ideološkimi razlikami. Če to socialno lepilo odpade, je vse zaman. Stara razhajanja nas zapeljujejo na stranpota. Ohraniti moramo mirno kri in trezno glavo. Več

  • FOTO: Borut Krajnc

    11. 7. 2020  |  Politika

    FOTO: Janša in Plenković na Otočcu

    Premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Andrej Plenković, sta se na včerajšnjem srečanju na Otočcu dogovorila za še tesnejše sodelovanje med državama v boju proti širjenju novega koronavirusa. Pogovore sta posvetila zgolj tej temi. Več

  • DK, STA

    11. 7. 2020  |  Politika

    Trumpov nekdanji odvetnik ponovno v zaporu

    Ameriški zvezni urad za zapore je nekdanjega odvetnika predsednika ZDA Donalda Trumpa Michaela Cohena ponovno poslal na prestajanje kazni v zapor, iz katerega je bil izpuščen v hišni pripor zaradi pandemije novega koronavirusa. Od Cohena so zahtevali, da ne sme komunicirati z mediji in izdati knjige, kar pa je zavrnil in izbral zapor. Na tri leta zapora je bil obsojen zaradi kršenja zakonodaje o financiranju volilnih kampanj, laganja in drugih kaznivih dejanj.  Več

  • DK, STA

    11. 7. 2020  |  Politika

    Predsednik želi obnovo katedrale Notre-Dame v izvirni obliki

    Francoski predsednik Emmanuel Macron je opustil načrte, da bi pariško katedralo Notre-Dame, ki jo je lani poškodoval požar, obnovili v sodobnem slogu. V četrtek so iz Elizejske palače sporočili, da se gotsko katedralo iz 12. stoletja rekonstruira kar se da podobno njenemu zadnjemu stanju.  Več

  • Uredništvo

    11. 7. 2020  |  Politika

    »Te rdeče črte Janezu Janši ne bomo pustili prestopiti«

    "Ne, v Sloveniji nimamo težav le s koronavirusom. V Sloveniji imamo težave z vlado, ki je vidno nesposobna, koruptivna, ki se vsak dan zapleta v laži, in ki ji, razen najbolj zvestih volivcev, ne verjame nihče več. Zato tako hiti z medijsko zakonodajo, saj rešitev vidi v uzurpaciji medijev. Tako bi lahko končno utišali zoprne kritike, korupcijo pometali pod preprogo (beri: mobingirali in odstavljali neposlušne novinarje), dobre novice pripisali sebi, slabe pa protestnikom, opoziciji, 'komunistom', 'kulturnim marksistom', 'lenuhom' in drugim 'sovražnikom ljudstva'." Več

  • Pred 13. julijem, velikim izzivom ne le za Slovence, temveč za ves Trst

    Pri svojem razmisleku štartam iz osnovne ugotovitve: ime Bazovica je splošno poznano tudi izven lokalnega primorskega okolja. Če vprašaš italijanskega dijaka iz Milana bo mogoče odgovoril, da je že slišal zanj. Če vprašaš slovenskega dijaka iz Maribora tudi. Razlogi zaradi katerih bosta poznala ime so seveda povsem različni: za italijanskega dijaka je to Šoht, za slovenskega Junaki. Oba kraja sta, po svoje, problematična, a iz različnih razlogov: glede spomenika bazoviškim junakom obstaja še vedno nerešen problem rehabilitacije, za katero, kot mi je znano, je težko računati na pravno pot. Tisti kraj pa ima kljub temu ogromno simbolno valenco za Primorce. Glede šohta pa ostaja še vedno dejstvo, da obstaja globoka vrzel med naracijo, ki ji večkrat tam prisluhnemo, in ugotovitvami zgodovinopisja. Tudi ta kraj pa ima ogromno simbolno valenco, predvsem za ezule. Ta dvojna simbolna valenca je bila, je in bo, ne glede na to kaj se bo zgodilo 13. julija. Vprašanje je, kako želimo z njo upravljati. Osebno, ko Bazovico omenjam, jo izkoristim da bi opozoril na različne spomine, ki se nahajajo v tem prostoru in na dejstvo, da so tudi simbolno pomembni kraji večkrat zelo komplicirana zadeva. Več

  • Pia Nikolič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Bitka za čebele

    Ministrstvo za kmetijstvo je zaradi »nepotrebnega podvajanja zakonodaje« predlagalo umik odredbe, ki določa prepoved rabe pesticidov neonikotinoidov za tretiranje semen. Na ministrstvu se jim zdi, da »posebna nacionalna zakonodaja ni več potrebna«, ker je Evropska unija »po zgledu Slovenije prepovedala uporabo neonikotinoidov v vseh državah članicah«. V javnem odzivu so zapisali: »Določene snovi, kot na primer neonikotinoide, je prepovedala, določene pa izjemno omejila, in sicer bistveno bolj, kot je bilo določeno v nacionalnem predpisu Slovenije. Zato posebna nacionalna zakonodaja o tem ni več potrebna. Slovenija je zelo odločna glede uporabe insekticidov, ki imajo lahko negativen vpliv na čebele, kar se kaže v tem, da v zadnjih letih ne beležimo večjega števila pomorov čebel.« Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Sama sebi namen

    Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ta teden predstavili izsledke raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. V njej je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24.684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Cesarjeva nova oblačila

    Nobeni vladi ni vseeno, kako je videti, tudi v politiki velja, da se podoba lažje prodaja kot vsebina. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    En sam vod, več deset ton orožja

    Pred dnevi je Janez Janša tvitnil: »En sam vod Krkovičeve brigade je v eni sami akciji, v kateri je bil samo en ranjen, zaplenil več bojne opreme in orožja kot vsi partizanski odredi skupaj v 4 letih t. i. NOB.« Več

  • Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Joj, ti protesti ne ponujajo nobene alternative!

    Naslov je nekakšen povzetek negodovanja, na trenutke namenjenega protestniškemu gibanju, ki se je začelo zadnji teden aprila in zdržema traja in se širi že deset tednov. Res je izjemno. Začelo se je z nedolžnim kroženjem na kolesih pred parlamentom, nadaljevalo s postavljanjem izrezanih podplatov na Trgu republike, nato z množičnejšim kolesarjenjem pa s spopadom za pravico do pisanja s kredo, sledil je spopad za pravico govora in vztrajanje, da »Smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo, ampak krik zoper nedemokratični režim, sledil je spopad z ograjo in proti njej, nato spopad s pravico do »našega« Trga republike, sledil je protest zoper ukradeni praznik ter prejšnji teden protest s prav neverjetno domiselnim zaznamovanjem oblasti z neonacizmom, ki se skriva za rumenimi jopiči. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Vse za spravo

    Da bi lažje razumeli, kaj se bo 13. julija dogajalo v Trstu, kaj pomeni, da bosta tam skupaj predsednik Italije Sergio Mattarella in njegov prijatelj, slovenski predsednik Borut Pahor, se moramo za hip ozreti v preteklost. Pomembne so tri slike. Tri dejanja. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Zoran Smiljanič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Bi se morali fašistom res opravičiti za vse muke, ki so jih pretrpeli?

    Borut Pahor se bo 13. julija kot prvi slovenski predsednik poklonil žrtvam iz bazoviške fojbe. Sergio Mattarella pa se bo hkrati kot prvi italijanski predsednik poklonil žrtvam I. tržaškega procesa, Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču, slovenskim antifašistom, članom organizacije Borba, ki so jih fašistične oblasti tam – na gmajni pri Bazovici – usmrtile 6. septembra 1930. Poudarek je na besedici ’hkrati’. Več

  • Oblast premika meje

    Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju nedavno zapisal, da imamo do iznajdbe cepiva zoper covid-19 zgolj dve možnosti ukrepanja: prva je »drastično ustavljanje javnega življenja, zapiranje meja, omejevanje stikov, depresija«, druga pa obvezna uporaba mobilne aplikacije za gibanje, torej aplikacije za pametne telefone, s katero naj bi uspešno zajezili epidemijo bolezni covid-19. S tem nam Janša pravzaprav ponuja zgolj dva možna scenarija – brez alternative, brez vmesne poti: prvi scenarij je obup, povezan s strogimi lockdown omejitvami, drugi pa odraža slepo verovanje v tehnologijo, ki verjetno ne bi imela želenega učinka – na kar kažejo izkušnje s podobnimi aplikacijami v tujini. V najslabšem primeru se lahko prisilna raba tovrstne aplikacije prevesi v vladni nadzorni sistem jutrišnjega dne, ki v številnih razsežnostih spominja na orwellovsko distopijo in odpira malo morje etičnih dilem o kršenju zasebnosti. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«

    Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Naša policija, naše tožilstvo

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je prvi vodja tožilstva, ki se je bil prisiljen zagovarjati neposredno pred predsednikom vlade. Janez Janša mu je poslal pismo, v katerem mu je zaukazal, kaj in kako naj tožilstvo kazensko preganja. Šketa je tudi prvi vodja tožilstva, ki mu je predsednik vlade grozil. »Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,« je predsednik vlade zapisal v pismu, v katerem poziv »Smrt janšizmu« enači s pozivom »Juden raus«. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Na udaru tudi STA

    Dodatni denar, ki naj bi ga iz naslova dosedanjega RTV-prispevka po Simonitijevem zakonu dobila Slovenska tiskovna agencija (STA), bo slednjo, kot kaže, drago stal. Simoniti naj bi spremenil tudi zakon o STA in določil, da naj bi postopki imenovanja članov nadzornega sveta agencije tekli v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. To pomeni, da bi nadzornike agencije imenovala vlada sama; sedaj jih postavlja državni zbor. Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi vlada lahko imenovala štiri člane nadzornega sveta, enega pa bi določili zaposleni; tako bi politika dobila prosto pot do kadrovanja na STA, saj bi njeni nadzorniki lahko izrekli nezaupnico vodstvu agencije in ga na tej podlagi razrešili. To bi agencijo naredilo popolnoma odprto za pritisk vsakokratne vladajoče politike. Da direktor STA Bojan Veselinovič ni povšeči skrajni desnici, pa je znano že dlje časa. Zdi se torej, da se je Janševa vlada namenila še to poletje, najkasneje pa jeseni, dokončno obračunati z vsemi kritičnimi mediji, ki jih doseže njena roka. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Desant na medije

    Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci. Več

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Mure se ne bodo dotikali

    Pričakovati je, da bo HE Mokrice nazadnje zgrajena. Sava se bo tako v spodnjem toku spremenila v reko, sestavljeno iz niza umetnih jezer. »Energetski interes še vedno močno prevladuje nad naravovarstvenim. Mokrice bodo Savi odvzele še tisto male sape, ki jo premore pod Brežicami,« pravi dr. Lidija Globevnik. Njena pričakovanja so zato skromnejša in bolj kompromisna od pričakovanj naravovarstvenikov, ki se borijo proti HE Mokrice. »Želim si, da bi vsaj reko Muro pustili pri miru.« V slovenskem delu Mure po njenih besedah deloma še vedno potekajo procesi toka vode in usedlin po rečnih rokavih in poplavnih lokah. »Le še tam se lahko učimo, kaj so prodišča velike reke. Mura je namreč nižinska reka, taka, kot sta bili nekdaj Sava v spodnjem toku in Drava od Maribora navzdol. Zato v tem družbenem trenutku želim predvsem zagotovilo, da če bodo gradili Mokrice, naj potem vsaj pustijo Muro tako, kot je.« Več

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Kraljica Vizjakovega seznama

    Minister za okolje Andrej Vizjak je že od začetka mandata zelo odkrit v želji po pospešitvi postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo pomembnih državnih projektov. »Moje stališče je, da če vlada po predpisanem postopku sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe projekta, ne da iščejo razloge, kako se ne da izvesti. Državni organi, državne institucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema,« je dejal na zaslišanju pred pristojnim odborom dan pred potrditvijo nove vlade v državnem zboru. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Svet Evrope

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«

    Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje. Več

  • Oštro.si

    9. 7. 2020  |  Politika

    Rosvita Pesek in štetje žrtev v vojni za Slovenijo

    »V vojni je bilo ubitih 12 slovenskih vojakov, šest policistov, 183 je bilo ranjenih. Jugoslovanska vojska je ubila tudi 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja,« je na predvečer dneva državnosti, v Odmevih na TV Slovenija dejala voditeljica Rosvita Pesek v zvezi z vojno za Slovenijo. Več

  • IK, STA

    9. 7. 2020  |  Politika

    Avstrijski parlament za uradno priznanje nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji

    Avstrijski parlament se je na včerajšnji seji z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel, da naj Slovenija tam živečo nemškogovorečo skupnost uradno prizna kot narodno skupnost, so sporočili z Dunaja. V sklepu parlament poziva avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga k prizadevanjem v tej smeri tako na dvostranski kot evropski ravni. Več

  • Uredništvo

    9. 7. 2020  |  Politika

    Orban: »Janšo dojemamo kot najpogumnejšega protikomunističnega borca v Evropi«

    "Janeza na Madžarskem dojemamo kot najpogumnejšega protikomunističnega borca v evropski politiki. Veliki povratnik, ki se vedno bori, nikoli ne obupa in se vedno vrača." Več

  • Uredništvo

    9. 7. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico sta tokrat zakrivila Damjan Ilić (oblikovanje) in Zoran Smiljanić (ilustracija). Vrnitev tržaškega Narodnega doma, ki so ga leta 1920 požgali italijanski fašisti, ne bi smela biti predmet kravjih kupčij. Več o tem si preberite v naslovni temi! Letos že osemindvajseta številka Mladine bo od 10. julija na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani. #Mladina28  Več

  • Naj Italija najprej odpre svoje omare sramote!

    Fašistična Italija je 13. julija 1920 upepelila Narodni dom v Trstu. Fašistična Italija je v nadaljnjem četrtstoletju pobijala in raznarodovala primorske Slovence in Hrvate. Fašistična Italija je po prvem in drugem tržaškem procesu ustrelila devet slovenskih in hrvaških domoljubov, ki veljajo uradno še danes za »teroriste«. Fašistična Italija je 6. aprila 1941 sonapadla Kraljevino Jugoslavijo in Slovenijo, podjarmila Ljubljansko pokrajino in obdala z bodečo žico njeno prestolnico. Fašistična Italija je morila v Gramozni jami, Rogu, Gonarsu, Monigu, na Rabu in še in še in še … Več

  • Jure Trampuš

    9. 7. 2020  |  Politika

    Čeferin: »Najtemnejši del pekla bo rezerviran za tiste, ki v časih moralne krize ohranjajo nevtralnost«

    V resnici so pogovori z Aleksandrom Čeferinom, nekdanjim odvetnikom in zdajšnjim predsednikom Uefe, naporni. Ne zato, ker ne bi bil prijazen, odkrit, nasprotno, a vseskozi je zelo osredotočen, jasen, umirjen. Premišljuje, kaj bo povedal, česa ne bo. Vidi se, da je nekoč veliko nastopal na sodiščih in da je vajen voditi sestanke, kjer se odloča, kam bodo šli milijoni evrov. Kljub temu je prizemljen, ni ohol ali nastopaški. V zadnjih mesecih se je znašel v nenavadnem položaju. Ker je javno kritiziral način vladnega komuniciranja v času koronske krize, ker je kritiziral oblast in način nabave medicinske opreme, je postal tarča grobih napadov politikov. Morda je to logično, saj so se nekateri, v opoziciji in na vladni strani, ustrašili, da se bo resneje vključil v slovensko politiko, a ga politični položaj ne zanima. Niso nenavadni politični napadi, nenavadnejši je način, kako oblast napada vsakega, ki je do nje kritičen. »Stran od teh ljudi,« pravi Čeferin, stran od primitivnosti. »Stran od teh ljudi, ničesar ne želim imeti z njimi!« Več

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Vlada omejila zbiranje do 10 ljudi

    Po novem je Janševa vlada omejila zbiranje ljudi na deset oseb, pod določenimi pogoji do 50, je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je sprejetje tega odloka potrdil. Zbiranje več kot 10 ljudi je v Sloveniji od zdaj prepovedano. Zbiranje med 10 in 50 osebami bo dovoljeno pod pogojem, da organizator pozna vse osebe, vodi interno evidenco ter mesec dni hrani kontakte. Več