• Jure Trampuš

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Dvojna merila

    Vlada je izgubila prvega ministra, Marka Bandellija, ki sta ga odnesli predvsem nedostojna komunikacija in pogojevanje političnih odločitev za evropska sredstva. Več

  • Igor Jurekovič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Kratek spomin

    Državni zbor bo 21. novembra na izredni seji razpravljal o dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki je globalno nadaljevanje marakeške politične deklaracije. Slednjo so 2. maja letos z nekaterimi afriškimi državami podpisale vse članice EU razen Madžarske. Gre za različna dokumenta, ki sta, po besedah poslanca SDS Branka Grimsa, vsebinsko enaka. Prvi velja na ravni EU, drugi na ravni OZN in bo sprejet 11. decembra letos. Sklic izredne seje so zahtevali poslanci SDS, NSi in SNS, ki od vlade zahtevajo, da od dogovora odstopi. Pri tem pa poslanci SDS pozabljajo, da je Slovenija v času vlade Janeza Janše postavila pravne temelje, na katerih deklaracija zdaj stoji. Več

  • Borut Mekina

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Koline

    Drugi največji lastnik Nove Ljubljanske banke bo s 7,6-odstotnim deležem kmalu postal ameriški sklad Brandes Investment Partners. Ta sklad je leta 1974 ustanovil nekdanji borzni posrednik Charles Brandes, ki pa se je obrti učil pri znanem ameriškem ekonomistu Benjaminu Grahamu, učitelju vlaganja v »vrednosti«, od katerega je Brandes prevzel tudi temeljna znanja. Ena izmed bolj kontroverznih Grahamovih trditev je tista o trgu. Mnogi slovenski finančni analitiki radi ponavljajo, da cene na borzi, glede katerih se sporazumeta prodajalec in kupec, pomenijo najboljši odsev realnosti. A po Grahamu trg nikoli ne odseva prave vrednosti, temveč izkazuje zgolj kratkoročne, čustvene odzive vlagateljev. Tržne vrednosti so po njegovem iracionalne, naloga investitorja pa je, da iz neumnosti drugih kuje dobičke zase. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Temna stran sprave

    Študijski center za narodno spravo, ki ga je pred desetimi leti ustanovila prva vlada Janeza Janše, je te dni pripravil obsežno konferenco z naslovom Temna stran meseca II. Kot pri vseh njegovih dogodkih doslej je šlo za tematsko, ideološko in tudi po imenih razpravljavcev sodeč dokaj ozek dogodek z namenom zgodovinskega revizionizma. A dejavnosti centra ves čas velikodušno financira država. Konferenco, ki je potekala kar v prostorih državnega sveta, pa je odprl predsednik republike Borut Pahor. Več

  • Marjan Horvat

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Rojstvo »Republike Evrope«

    V soboto popoldne smo bili pred ljubljanskim gledališčem Drama priče vseevropskemu dogodku: razglasitvi Republike Evrope. Organizatorji slovesnosti, ki je sočasno potekala pred več kot 200 evropskimi kulturnimi ustanovami – v Sloveniji še v Kamniku in Slovenj Gradcu –, so se za ta korak odločili, ker je bila izvorna misel »očetov EU« o Evropi »izdana«. Sklicevali so se zlasti na Jeana Monneta, ki je dejal, da »bistvo Evrope ni v povezovanju držav, temveč v združevanju ljudi«. A ker je integracija temeljila le na povezovanju držav, je bilo prizadevanje po pristnem povezovanju državljanov EU potisnjeno ob stran. To je omogočilo nacionalnim političnim elitam, da so tudi v EU v glavnem zagovarjale le interese svoje države. Obenem so dopustile, da sta ključni sestavini transnacionalne evropske gospodarske skupnosti, enotni trg in evro, »postali lahek plen neoliberalnega programa«. Več

  • Borut Mekina, Ákos Keller-Alánt  |  foto: Radovan Vujović

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Gjorgi Lazarevski

    Makedonsko notranje ministrstvo je ta teden potrdilo, da je nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski, ki ga Skopje išče s tiralico, na Madžarskem, kjer je zaprosil za azil. Gruevski bi namreč moral začeti prestajati dveletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, ko je še bil premier. Njegov padec se je začel leta 2016, ko so v opozicijski stranki pod vodstvom aktualnega makedonskega premiera Zorana Zaeva začeli javno objavljati dokaze o prisluškovanju več kot 20 tisoč Makedoncem. Zaev je dobil nepredstavljivo količino gradiva, več kot 600 tisoč nezakonitih zapisov prisluškovanja. Zasluge za to, da se je prisluškovanje razkrilo, imata nekdanja zaposlena v makedonski protiobveščevalni službi Zvonko Kostevski in Gjorgi Lazarevski. Oba sta v zadnjem obdobju za žvižgaško delo prejela več nagrad. Več