Revolucija dežnikov se nadaljuje

Prodemokratični protestniki vztrajajo na ulicah Hongkonga, oblasti v Pekingu pa se poslužujejo različnih ukrepov, s katerimi želijo proteste zatreti. Med drugim so protestnike napadli s solzivcem, zaskrbljujoča pa je tudi cenzura interneta in nekaterih aplikacij, ki so jo kitajske oblasti okrepile v zadnjih dneh. Protesti so se začeli z bojkotom študentov, potem ko so se pekinške oblasti odločile, da ne bodo držale svoje obljube o demokratični izbiri voditelja Hongkonga na volitvah leta 2017. Protestniki tako od oblasti v Pekingu zahtevajo, da bodo leta 2017 lahko sami izbrali svojega voditelja na neposrednih volitvah. Več>>

Protestniki sicer zahtevajo tudi odstop trenutnega prvega moža Hongkonga, Leung Čun Jinga. Ta je podprl predlog kitajske vlade glede volitev. Kitajska vlada je pred dnevi proteste že označila za nezakonite, protestnike pa so skušali pregnati tudi s solzivcem. Ti so se pred solzivcem skušali obraniti z dežniki, ki so jih imeli sabo zaradi vročega sonca. Posledično so demonstracije na družbenih omrežjih dobile ime "revolucija dežnikov". 

Potem ko so protestniki na priljubljenem družbenem omrežju Instagram delili fotografije iz protestov in skušali opozoriti na dogajanje, je bila aplikacija blokirana na območju cele Kitajske. Takšne vrste cenzura sicer na Kitajskem ni nič novega – za cenzuro interneta je v državi zaposlenih dva milijona ljudi. Kot poroča The New York Times, pa so bili protestniki deležni tudi agresivnega vdora v zasebnost preko svojih pametnih telefonov. Preko aplikacije Whatsapp so dobili obvestilo o novi aplikaciji, namenjeni komunikaciji med protestniki, vendar se je izkazalo, da je lažna in namenjena predvsem sledenju klicev, sporočil in podobno. Ni znano, kdo stoji za tem, vendar strokovnjaki s prstom kažejo na kitajske oblasti, ki so se podobnih taktik že posluževale v preteklosti. Tudi mednarodne organizacije, na primer Amnesty International, opozarjajo na zaskrbljujočo okrepitev cenzure in povečanje aretacij.

Pojavljajo se strahovi, da bi se Peking na proteste v Hongkongu odzval podobno, kot se je na proteste na Tiananmenu leta 1989. Takrat je vojska protestezatrla s silo, več tisoč ljudi pa je bilo ubitih, ranjenih in tudi aretiranih. Podpora protestnikom sicer prihaja tudi iz tujine, zborovanja v njihovo podporo so potekala v Londonu, različnih mestih po ZDA, v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Kitajski zunanji minister je sicer po srečanju z ameriškim sekretarjem Johnom Kerryem opozoril mednarodno skupnost, naj se ne vmešava v notranje zadeve Kitajske.