Boj za plačo, s katero je mogoče preživeti

Kino Ritzy v Brixtonu na območju južnega Londona še vedno predvaja film Ponos (Pride), ki prikazuje solidarnost in boj zaposlenih proti krivicam. To je ironično in perverzno, kajti lastniki kina so si v pogajanjih z zaposlenimi očitno izbrali za zgled vlado nekdanje premierke Margaret Thatcher. Zaposleni se v skladu z načelom, da si kot tisti, ki omogočajo obratovanje kina, zaslužijo plačilo, ki jim omogoča preživetje, že dolgo borijo za plačilo 8,80 funta na uro. Več>>

Vodilni so popustili in soglašali s predlaganim zneskom, a pod pogojem, da bi 20 zaposlenih izgubilo službo, preostalih 73 pa bi moralo vnovič zaprositi za zaposlitev. Owen Jones v Guardianu piše, da so šefi, ki se tako obnašajo do zaposlenih, iz družbe Picturehouse. Ta upravlja kinodvorane v državi, v katerih predvajajo filme s socialno tematiko. Družba Picturehouse je v lasti družbe Cineworld, ki je ena največjih družb s področja kinematografije v Evropi.

Sporočilo lastnikov je jasno: kdor se bori za plačo, ki mu omogoča preživetje, in delavske pravice, mu grozi izguba zaposlitve. Owen Jones ugotavlja, da so se plače zaposlenih v Veliki Britaniji zdaj najbolj zmanjšale po viktorijanski dobi. Če poskusi zaposlenih v kinih spodletijo, drugi delavci ne bodo več imeli poguma, da bi se borili za plačo, ki jim omogoča preživetje. Zaposlene v kinih Picturehouse bi morali podpreti tudi gledalci in bojkotirati predstave, dokler jih lastniki ne bodo začeli obravnavati kot ljudi. Prav tako bi morali vodstvu podjetja pošiljati sporočila podpore zaposlenim, prek socialnih medijev širiti informacije, kako ravna z zaposlenimi, meni Jones.

Po podatkih Resolution Foundation dela za nizko plačo opravlja 5,2 zaposlenih v Veliki Britaniji. Njihovo število se je v zadnjem letu povečalo za 250 tisoč. V prestolnici London prejema 640 tisoč zaposlenih nižjo plačo, kot zadošča za preživetje v tem mestu. Leta 2007 je takšno plačo prejemalo 420 tisoč zaposlenih.

Posledice izplačevanja plač, ki ne zadoščajo za preživetje, občutijo vsi prebivalci države. Država mora tem delavcem izplačevati socialno podporo, zato znesek, ki ga potrebuje za ta izplačila, raste. Hkrati se zmanjšuje znesek od plačila davkov in prispevkov zaposlenih. Delavci, ki se borijo za dostojne plače, se zato dejansko borijo za zmanjšanje primanjkljaja države. Minimalna plača v Veliki Britaniji zdaj znaša 6,50 funta na uro, kar ni dovolj za preživetje, zlasti v Londonu.