Izak Košir, STA

 |  Politika

Tudi sodišče za javno objavo magnetograma o imenovanju kandidatov za evropskega komisarja

Omenjni magnetogrami pričajo o poteku odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja, med katerimi je bila tudi predsednica ZaAB Alenka Bratušek. Na fotografiji med obiskom pri nemški kanclerki Angeli Merkel leta 2013.

Omenjni magnetogrami pričajo o poteku odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja, med katerimi je bila tudi predsednica ZaAB Alenka Bratušek. Na fotografiji med obiskom pri nemški kanclerki Angeli Merkel leta 2013.
© STA / UKOM / WikiCommons

Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi informacijskega pooblaščenca, da mora vlada prosilcu posredovati magnetogram seje, na kateri so obravnavali kandidate za evropskega komisarja. Vladina ocena, da bi lahko v primeru javne objave nastale škodljive posledice za varovan interes države, je torej padla. Sodišče je tako pritrdilo informacijskemu pooblaščencu in ne vladi. 

Informacijski pooblaščenec je namreč vladi, ki jo je takrat že vodil Miro Cerar, z odločbo oktobra 2014 naložil, da mora v 31 dneh magnetogram seje, ki je potekala 31. julija 2014, posredovati novinarju Pop TV, a je vlada sprožila upravni spor. Gre za zapise o poteku odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja, med katerimi je bila tudi predsednica ZaAB Alenka Bratušek. Naj vlada z magnetograma seje umakne oznako tajno, je vlado sicer že pred odločbo informacijskega pooblaščenca pozvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je poziv najprej naslovila na vlado Alenke Bratušek, pozneje pa še na aktualno vlado Mira Cerarja.

Po navedbah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik je sodišče sledilo njeni ugotovitvi, da omenjeni magnetogram ne izpolnjuje zakonskih kriterijev za označitev dokumenta s stopnjo tajnosti interno, ker dokument s stopnjo tajnosti ni bil označen pravočasno. Iz pisne ocene škodljivih posledic pa obenem ni izhajalo, kakšne škodljive posledice bi nastale za varovan interes, če bi bil dokument dostopen javnosti.

Prav tako po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ni podana izjema notranjega delovanja, ker zavezancu v postopku ni uspelo izkazati, kako bi razkritje konkretnega magnetograma lahko vplivalo na nadaljnje delovanje vlade in kakšne motnje njenemu delovanju bi nastale zaradi razkritja tega dokumenta, je pojasnila informacijska pooblaščenka.

Sodišče je po njenih navedbah v sodbi še zapisalo, da vprašanja o tem, kateri zapisi sej vlade so javnosti dostopni in kateri ne, ne more urejati poslovnik vlade v smislu, da bi spreminjal ureditev v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pri informacijskem pooblaščencu upajo, da bo vlada sledila stališču upravnega sodišča in prosilcu posredovala zahtevani magnetogram.

Alenka Bratušek je v pogovoru za Pop TV septembra 2014 dejala, da bi bila javna objava magnetograma škodljiva, predvsem zato, ker bi prihodnji ministri na sejah pazili, kaj govorijo, v strahu, da bi bilo to kdaj objavljeno. Včeraj pa je za STA pojasnila, da z objavo omenjenega magnetograma seje vlade nima težav, je pa na splošno proti temu, da se tovrstni magnetogrami objavljajo. Bratuškova se je zavzela za to, da naj bo magnetogram objavljen v celoti, ne le izseki. Poleg tega bo po njenih besedah zanimivo tudi zato, ker bo razvidno, kdo jo je za kandidatko za evropsko komisarko dejansko predlagal.

O tem, zakaj se je pri kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko Slovenija ponovno izkazala za nezrelo, je takrat v Mladini pisal tudi urednik Grega Repovž

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.