Peter Mlakar: Omračitev uma

"Menjavanje partnerjev je bilo nujno in vseobče. Ženskam je ob pomnogokratenih orgazmih brizgala iz vagine še posebna sluz, ki je dokazovala moč dražljaja. V njej so si umivali obraze moški, ko so stružili riti svojih ljubic, izsiljevali iz njih drek, polnili njihova zgornja in spodnja usta z vročo spermo ter se izbrizgavali po njihovih ritnicah, trebuhih ali božanskih joških. In nobene utrujenosti," beremo v Prestopu, drugem od šestih noveliziranih kolažev sofisticirane ubesedenosti razvrata ter bujnega filozofskega diskurza, ki skupaj s šestimi pridigami in nagovori tvori špartansko oblikovano Omračitev uma, novo žmohta polno knjižno delo Petra Mlakarja, ki je v zadnjih petnajstih letih pod okriljem Oddelka za čisto in praktično filozofijo pri NSK natisnil najmanj štiri temeljne vodiče po katakombah užitka: Mera in čut, Skrivnosti srca, Hribi in doline ter Uvod v Boga.

Peter Mlakar, nekoč mistični alter ego skrivnostnega pisatelja P. Travna ter multimedijskega pridigarja Petra Paracelsusa, je tako imenovani inženir spolnosti, pornofilozof in seksoteolog, ki je s svojo vzvišeno vulgarnostjo že večkrat dramatično razburkal gladino slovenske javnosti in njene ožje definirane kulturne kroge, morda še najbolj takrat, ko se je pred umetniško smetano pojavil v belem mesarskem predpasniku.

Nič nenavadnega, kajti Meso, tisto šibko in vsevprek grešno, vsa ta leta ostaja njegov najbolj hvaležen medij. Meso, ki ga pred finalno obdelavo dodobra zmehča v ontološko teološki paci, da bi vsakič znova dokazal, kako se Slovenci bojijo uživanja in soočenja z njegovim bistvom, ki zahteva določeno odpoved tradiciji ter preseganje vsakdanjih potreb, pri čemer rešitev iščejo na banalnih področjih, ki pa se za dosego pravega uživanja izkažejo kot napačna.

Verjetno je bila Omračitev uma prav s tem namenom predstavljena na valentinovo: Da bi poudarila, s kakšno lahkoto kot samoumevne sprejemamo srčkaste idiotizme, varne vsakodnevne radosti, ki se nahajajo zunaj polja seksualnega, medtem ko se razvoja svoje uživaške biti, kakor jo zahteva seksualnost, bojimo kot hudič križa. In prav ta splošna kontradiktornost je gonilo sveta in užitka. Ali kot pravi Mlakar: "Mislimo, da zmoremo vse, pa v resnici zelo malo. Celo ko gre za naš cilj - užitek." Vredno branja in razmisleka.

+ + + + +