28. 3. 2008 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Kurt Vonnegut: Mati noč
Prevod Branko Gradišnik, Založba Sanje, Ljubljana, 2007, 15,99 eur, 216 str.
Domovina, ti si kakor mošt, sladka, ampak čreva bolijo, pravi nekje Fran Milčinski in parafrazira seveda tisto cankarjansko o vlačugi; nekaj takega si verjetno misli tudi glavni junak Vonnegutovega romana Mati Noč Howard W. Campbell - naslov romana je vzet iz drugega dela Fausta, natančneje iz Mefistovega govora o prvotnem izvoru in dominaciji zla, in zlo je tudi glavna tema tega pisanja. Campbell je namreč Američan, poročen z Nemko, s katero imata 'državo dveh' in ju pravzaprav razen teritorija, ki ga prekriva njuna zakonska postelja, ne zanima nič, dokler ga ameriška obveščevalna in njeni ne prepričajo, da napreduje po nacistični hierarhiji, vodi najbolj pretirano antisemitsko radijsko in sploh propagando, vse to pa zato, da lahko pošilja zraven skrivna sporočila - in ugotovi, da je navdihoval množice, da se nanj lepijo skrajne ameriške desničarske organizacije, ki ga imajo za glas svobode in razuma. Precej nora pozicija, še posebej, če jo opisuje iz izraelskega zapora, kjer mu na eichmannovskem procesu sodijo zaradi zločinov proti človeštvu, zaradi podpihovanja holokavsta in podobnega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 3. 2008 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Domovina, ti si kakor mošt, sladka, ampak čreva bolijo, pravi nekje Fran Milčinski in parafrazira seveda tisto cankarjansko o vlačugi; nekaj takega si verjetno misli tudi glavni junak Vonnegutovega romana Mati Noč Howard W. Campbell - naslov romana je vzet iz drugega dela Fausta, natančneje iz Mefistovega govora o prvotnem izvoru in dominaciji zla, in zlo je tudi glavna tema tega pisanja. Campbell je namreč Američan, poročen z Nemko, s katero imata 'državo dveh' in ju pravzaprav razen teritorija, ki ga prekriva njuna zakonska postelja, ne zanima nič, dokler ga ameriška obveščevalna in njeni ne prepričajo, da napreduje po nacistični hierarhiji, vodi najbolj pretirano antisemitsko radijsko in sploh propagando, vse to pa zato, da lahko pošilja zraven skrivna sporočila - in ugotovi, da je navdihoval množice, da se nanj lepijo skrajne ameriške desničarske organizacije, ki ga imajo za glas svobode in razuma. Precej nora pozicija, še posebej, če jo opisuje iz izraelskega zapora, kjer mu na eichmannovskem procesu sodijo zaradi zločinov proti človeštvu, zaradi podpihovanja holokavsta in podobnega.
Vonnegut si je spet vzel shizoidnega junaka, ki gre v svoji dvojni vlogi tako daleč, da doživi katalepsijo, na norost sveta reagira tako, da se ji podredi in prepusti. Pri tem ne gre za tisto znamenito iztrganje iz časa, kot ga doživi Billy Pilgrim iz Klavnice pet, ki je hkrati, v istem paradoksalnem trenutku, beden ujet prostak v dresdenski klavnici ob zavezniškem bombardiranju in glavna atrakcija živalskega vrta na planetu Tralfamadorju, temveč za radikalno uzrtje trenutka in porušenje razsežnosti prihodnosti in preteklosti; otrplost, odsotnost motivacije, zavest, da je onstran upov in strahov, vse to Campbella naredi za enega bolj tragičnih norcev, žrtev kuge prejšnjega stoletja, ideologije.
Roman je pisan z jedko vonnegutovsko ironijo, kako tudi ne, če so njegove korenine v še živih podobah iz uničevalnih taborišč, pa tudi še pod vtisom druge vojne in njene šokantnosti, ameriška prva izdaja je izšla leta 1961, petnajst let po vojni, in verjetno ravno ta angažma prepoznaven vonnegutovski humor obarva bolj črno, jemlje pa mu tudi nekaj lahkotnosti in spekulativnosti, ki je sicer prepoznaven avtorski zaščitni znak. Kot tudi Gradišnikov prevod, ki poskuša včasih zaobiti običajne in uveljavljene jezikovne novotvorbe, vendar s tem že zdaj deluje malo nesodobno.
+ + + +
