Plošča / SICK RHYME SAYAZZ (BOLESNA BRAČA): Lovci na šubare

Hrvaška estrada in rock pozemlje sta se v naših logih vedno dobro prijemala, po njunih sledeh pa korajžno stopa tudi hrvaški hip hop, ki s hitro si sledečimi izdajami novih produktov redno pljuska tudi na alpsko zemljico. Po obeh kompilacijah oddaje Blackout Rap Show ter samostojnih izdelkih Tram 11 ter Stoke i Nereda iz Zagreba, ter mediteranskih edicijah DJ-ja Pimpa in The Beat Fleet vam tokrat v posluh priporočamo najsvežejšo hrvaško rap ploščo Lovci na šubare dua Sick Rhyme Sayazz. Bizzo in Baby Dooks sta sicer že preverjeno dobra reperčka, ki sta se predstavila že na komadu 101 iz prve kompilacije Blackout Rap Showa pred dobrima dvema letoma, potem pa sta kot gosta sodelovala še s Tram 11, zdaj pa sta pri zagrebški podružnici slovenske založbe Menart izdala dolgometražni prvenec.

V primerjavi s Tram 11, ki smo jim na prvencu upravičeno očitali malce preveč pro-purgerskosti, ter kompilaciji Blackout 00, ki je produkcijsko malce preveč monotona, Bolanih Bratov ne pesti nobena od teh bolezni. Produkcijo v rokah trdno držita čudežna dečka Dash in Koolade, ki z zadnjimi štiklci svojih muzik segata precej dlje od zagrebških predmestij saj se jima obeta produkcija štirih komadov za njujorčane Das Efx ter treh kompozicij za tretji del kompilacije Soundbombing zalžbe Rawkus. Za tiste, ki ne veste kaj to pomeni: to je tako, kot da bi se kakšen naš producent pojavil na kompilaciji skupaj s Stevom Albinijem, Bobom Rockom in Rickom Rubinom. Prva svetovna liga torej! Ob dejstvu, da imamo na Lovcih na šubare opravka z res dobro produkcijo velja izpostaviti tudi kvaliteto obeh rapperjev, ki sta se odločila za bolj lahkoten in duhovit pristop k hip hopu. Na tej plošči vladajo duhovite metafore, reference iz pop kulture, hvalisanje s posteljnimi, alkoholnimi in travarskimi avanturami ter hvalisanje kar tako. Nekaj resnosti fantje sicer skušajo vnesti s komadoma Ozbiljna in Nuklearna, a prav ta dva v verbalno-interpretacijskem smislu odstopata od siceršnjega povprečja plošče, obenem pa sta daleč od standarda, ki ga je za tovrstne - torej angažirane komade - postavila kompilacija Blackout 00.

A Sick Rhyme Sayazz želita v prvi vrsti ugajati s svojo neobremenjenostjo in zajebnastko držo, n v tem sta res dobra, še posebej v komadih Čiča Miča ter Lovačke Priče. Če ploščku odrežemo par pocukranih kao r&b komadov in nepotrebno poangleško besedičenje na koncu dobimo nadvse zabaven produkt, ki je tudi po zaslugi tega, da relativno dobro razumemo jezik, še kako primerno poslušanje.

* * * *