Po treh studijskih albumih je za bizarnimi maskami skrita, novodobna popmetalcore skovanka z nazivom Slipknot spravila skupaj še dvojni album v živo s štirindvajsetimi, na turnejah narejenimi posnetki. Če so Slipknot v preteklosti navduševali zveste sledbenike s spolirano digitalno produkcijo, tega ne dosežejo tudi na tem izdelku, vendar pa žal sama kakovost godbe ni pogojena samo s prenapihnjeno zvočno produkcijo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Po treh studijskih albumih je za bizarnimi maskami skrita, novodobna popmetalcore skovanka z nazivom Slipknot spravila skupaj še dvojni album v živo s štirindvajsetimi, na turnejah narejenimi posnetki. Če so Slipknot v preteklosti navduševali zveste sledbenike s spolirano digitalno produkcijo, tega ne dosežejo tudi na tem izdelku, vendar pa žal sama kakovost godbe ni pogojena samo s prenapihnjeno zvočno produkcijo.
In ker so Slipknot več kot očitno samo brezoblična zvočna gmota, ki izven varnega zavetja studia ne zmore spraviti skupaj nič več kot le še bolj osiromašeno godbo, jim je dotični izdelek lahko le v posmeh. Poleg tega, da je večina skladbic skorajda brez kakršnega koli energetskega naboja, je še najbolj zabavno slišati glavnega pevca, ki mu ves čas jenjavajo glasilke in tako prispeva k temu, da je celotna godbeno-zvočna slika še bolj dolgočasna. Nekvalitetno.
+ + -
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi