Plošča / Rotor: Phonophobia

Ekipa, zbrana okoli Iztoka Turka (ter izstopajoča gostja Mina Špiler), s tem izdelkom repetira nekatere rešitve, ki so delovale že slabega četrt stoletja nazaj. Produkcija precej spevna, a za nianso preveč repetivna; po sveže prevrtavanem je tale houserski live band v svoji izdaji bolj kot za partijaše primeren za generacijo 30+, ki se raje zadržuje na bolj mondenih plesiščih, kot so klet štirke ali razčefuk Metelke. V navedenem morda ne gre iskati alter kritike, prej jim je uspeli izraziti popoidno zrelost, ki se ves čas vali iz fonofobije in je po tej plati lahko zgled ostalim domačim producentom.