Pisemski bojevnik

Parlamentarna služba je poslance posebej opozorila, da morajo po obstoječih pravilnikih po koncu mandata izprazniti dodeljena stanovanja, vrniti računalnike in mobitele ter izposojene knjige. -??? Kot da bi imeli opraviti s tolpo kradljivcev in prevarantov, ki se obnaša, kot da je stvar že s tem, da jo primejo v roke, postala njihova last. Ne zadošča avtomatizem zakona, tovarišijo je potrebno posebej opozoriti, da tudi za njih veljajo zakoni in uredbe.

Kar je pravzaprav lahko razumljivo, če kdaj tavate z avtom po centru iščoč prosto parkirišče. Na Šubičevi ulici lahko ugledate čudo božje: pred stavbo parlamenta stoji prometni znak, ki dovoljuje parkiranje za bogove! Pardon, poslance. Medtem ko so v mestu Ljubljani pločniki strogo namenjeni za sprehajanje pešcev, pa tod lahko nekaznovano pustijo svoje jeklene konjiče državni poslanci. Enakost pred zakoni ni več politični koncept, temveč pojem iz znanstvene fantastike. In tako seveda zaveka še parlamentarni šef Desus-a g. Anton Delak, ki ne more razumeti, zakaj bi se moral ločiti od državnega računalnika, ko pa sta medtem z mašino postala neločljiva prijatelja. Še dobro, da se mož ni navezal na poslansko pisarno, saj bi mu izselitev še zlomila srce.

Kakšen tip predstavnikov ljudstva se znajde v poslanskih klopeh? LDS je npr. resignirano sprejela, da je poslanskih kandidatk le peščica, vzrok pa tiči v dejstvu, da je premalo dobrih kandidatk. Resno vprašanje, tokrat za vse velike stranke: zakaj tako malo žensk na njihovih listah? Očitno so strankina vodstva narejena kot zaključene moške bratovščine. In zato po vsakem koncu mandata potrebujejo parlamentarne službe skoraj ekipo izterjevalcev, da od poslancev izterjajo državno imovino.

Veliki denarje drugače obrača Stanovanjski sklad, ki ga vodi veljak LDS gospod Edvard Oven. Mož ne bi več le bdel nad varčevanjem in posojili za stanovanja, tokrat bi razširil poslovanje še na gradnjo novih stanovanj. Stanovanjski sklad naj bi po njegovem bistveno ceneje gradil stanovanjske objekte. Pod enim okriljem bi zbiral denar, ga posojal in gradil!?? Tako kot da bi DARS hkrati razpolagal z denarjem za avtoceste in jih potem tudi sam gradil. Sicer pa droben test čistosti igre: če je Oven res tak mag, zakaj ne odstopi z mesta direktorja Stanovanjskega sklada, ustanovi lastno gradbeno podjetje in zida stavbe za polovično ceno? To bi bil čudež: direktor, ki si je za svoje pisarne nakupil za milijone tolarjev umetniških slik, se je zdaj prelevil v bosonogega egipčanskega arhitekta, ki gradi poceni stanovanja za ljudske množice!

Vladavina LDS nasploh ni poceni. Naenkrat se je izkazalo, da v pokojninskih in socialnih fondih manjka za 27 milijard tolarjev. Ko je TV SLO v "Odmevih" soočila sedanjega in prejšnjega ministra, je bila stvar postavljena na glavo. Ex-minister Tone Rop (LDS) se ni branil in potil, da bi pojasnil to gromozansko luknjo, temveč je malodane vpil na onemelega ministra Miho Brejca (SDS), kako da v dveh mesecih nič ni naredil, razen da se na tiskovnih konferencah smeje. Veljak LDS je svoj dosedanji dokaj racionalni diskurz zamenjal s šimfaškim diskurzom lumpenproletarcev!

Še bolj pa udarja drastično znižanje denarja za raziskovanje, ki je nastalo pod isto vladavino Janeza Drnovška. LDS, ki pravi, da je naša svetla prihodnost, je v zadnji vladavini oklestila denar za znanost in raziskave. Odgovorni minister je res cel zadnji mandat isti Lojze Marinček, toda proračunskega deleža ministrstva za znanost ni odmerjal sam, temveč mu ga je dodelil premier z vlado v celoti. Navzlic temu pa je minister katastrofalni predstavnik znanosti, zakaj tudi ko mu znižajo procentualni delež budžeta, on še naprej spokojno ministruje. Od ministra za znanost bi pričakovali, da bi ob tako skopih fičnikih za znanost odstopil in s tem simbolno problematiziral politiko Drnovškove vlade.

Državni predsednik je politik iz povsem drugačnega testa. On je vseskozi v bitkah. V zadnjih tednih je udaril z novim orožjem, s pisanjem pisem. Najprej z odprtim pismom premieru Andreju Bajuku zaneti afero AVNOJ. Potem napiše pismo zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu, v katerem kritizira njegovo zahtevo po odpoklicu veleposlanikov, katerim je sicer že potekel mandat. Čeprav parlament sploh ne uvrsti na dnevni red poročila Pukšičeve komisije o zadevi "Elan", se Milan Kučan potrudi in napiše pojasnjevalno pismo predsedniku parlamenta Janezu Podobniku, da bo informiral poslance, da bodo o zadevi - o kateri sploh ne bodo odločali - lahko objektivno presojali. Četrto pismo pa je poslal spet premieru Bajuku, v katerem izraža skrb, ker policija ne uspe razkriti metod političnega podzemlja, ki vodi od Civilnih iniciativ 1 in 2, Hobotnice do Sveta odporniške organizacije.

Ko je na pismo odgovoril vrh policije, je postal predsednik, ki v zadnjih tednih že manično piše konfliktna politična pisma, na mah užaljen na policijskega ministra Petra Jambreka, češ, da je tokrat želel, da bi pismo ostalo zasebne narave. - ??????? Ko bi človek lahko delil s predsednikom odioznost do podzemne politične borbe, ki ne stopi v areno javnega konflikta, bi državni predsednik najraje videl, da stvar ostane le med Bajukom in njim? Prepoceni zgodbica za tako prebrisanega politika!!! Sicer pa mu je poštna igra in zgroženost nad izdajo tajnosti spolzela iz rok, ko se je direktor policije Marko Pogorevc začudil silni predsednikovi skrbi za odkritev avtorjev takih anonimk. Po zakonu lahko policija uvede obsežnejšo preiskavo le ob predlogu za uvedbo kazenskega postopka ali ob zasebni tožbi. Predsednik Milan Kučan pa tarna, kako policija ne ukrepa, medtem ko sam niti ne vloži zahteve za razkritje anonimnih pisačev.

Finalno vprašanje: komu bo poslal predsednik naslednje pismo?