Neopazno gomazenje samopaštva

Zadnji vrh EU je zasedal v švedskem Göteborgu. Dejstvo, da je bil kraj srečanja največje industrijsko mesto, ne pa prestolnica Stockholm, je na Slovenskem ostalo nezapaženo. Tod se ves svet vrti le še okoli Ljubljane. Celo nogometna reprezentanca igra samo na štadionu za Bežigradom. Bog ne daj v provinco! Na Hrvaškem, ki se jo gleda zviška kot manj razvito ostalino Tuđmanovega avtoritarizma, nacionalno fuzbalsko moštvo zadnje tekmo kvalifikacij za SP ni odigralo v Zagrebu, tudi ne v Splitu, Reki ali Osijeku, temveč v malem mestecu po imenu Varaždin.

Obsedenost z dominacijo Ljubljane pa je le geografska razsežnost novih oblasti, ki jemljejo gomilanje moči in funkcij kot naravno dejstvo.

Potem ko so se politiki LDS in ZLSD v zadnjem letu naselili v desetine športnih društev, je tudi šef ljudske stranke Franci But prišel do svojega lončka. Postal je namreč predsednik plavalnega kluba Ribnica!

Po drugi strani pa je ugasnil samomejevalni refleks, saj se celo Pavletu Gantarju (LDS) - nekoč civilnodružbenemu glasniku - zdi danes kot ministru povsem razumljivo, da bi za povrh opravljal še novonastalo funkcijo svetnika v mestni četrti. Še več, mož je bil očitno ogorčen, saj gre vendarle za dve drugačni funkciji.

Po sedanji vnemi bo čez leto ali dve postal že kanon, da k ministrski funkciji pripada še položaj predsednika ene izmed športnih zvez, častno predsedstvo kulturnega festivala, sedež med mestnimi in četrtnimi svetniki, ter po izbiri pravica do slavnostnega govora na petih javnih prireditvah!!!!!

Kako pravljice opišejo ošabnice, ki se imajo za najlepše v deželi tej? - V Sneguljčici kot lik zlobne kraljice-mačehe.

Kako pa bi opisali nekoga, ki se na svoji spletni strani predstavlja kot najpopularnejši politik in javna osebnost nepretrgoma od leta 1989? Človeka, ki bi se vam predstavil z besedami: jaz sem najpopularnejši med vsemi politiki in vsemi javnimi osebnostmi in to že dobro desetletje, bi vzeli kot samovšečnega bahača in bi se mu ognili na daleč. Ali pa ga potrepljali po ramah in si mislili: spet en klinični primer, ki misli, da je Napoleon današnjosti. Toda, ta slovenski mož ni navadni lipe, je namreč sam predsednik republike gospod častni doktor Milan Kučan!!!!!!!!

Res pa je, da ima gospod Kučan prav, še več, celo preskromen je, mirne duše bi se lahko bil opisal kot najpriljubljenejši od leta 1987 naprej. Pa smo pri patologiji slovenskega javnega mnenja, ki je enako ljubilo tovariša Kučana kot partijskega sekretarja v času komunističnega enopartijskega režima in potem istega gospoda Kučana kot državnega predsednika v parlamentarni demokraciji!

Ta fasciniranost nad vodjo bije še posebej v oči ob srečanju Bush-Putin. Medtem ko deset tisoče švedskih protestnikov vidi v ameriškem predsedniku Bushu arogantneža, ki mu je več do dobrega biznisa kot zaščite okolja, je slovenska dežela le fascinirana nad gostoma. Kot da bi se z nebes spustila Bogova!

Slovenija je tako kot za časa papeževih obiskov in Clintonovega postanka postala policijska dežela, zakaj ob teži takšnega obiska bomo pa ja pozabili na pravice do protestov. In znanstvena fantastika bi bila zahteva po odstopu policijskega ministra Rada Bohinca (ZLSD), ki je zaradi prihoda skupine tujcev vzel državljanom Slovenije pravico do demonstracij in političnega nezadovoljstva.

Poslanec Jelko Kacin (LDS), ki kot pobudnik zakona o OBMP samskih žensk izžareva videz rahločutnosti do drugačnih, je svoj politični obisk Kitajske in Tibeta sežel v nonšalantni imperialni izjavi, da Kitajci pač delajo biznis, medtem ko Tibetanci vrtijo molilne mlinčke. In zamolčal, da kitajski biznismeni niso obsodili svojih politikov in vojaške soldateske, ki je izvedla obliko genocida nad tibetanskim ljudstvom!!!

Ta vzvišenost nad rajo postaja prepoznavni znak liberalnih demokratov. Njihov minister za okolje Janez Kopač je pred dnevi izdal Salonitu v Anhovem dovoljenje celo za sežig odpadnih olj!!! In to v brk tako občinskim oblastem kot ljudstvu. Njegova ignoranca ima pravzaprav pozitivni učinek samoosveščanja, ki ukinja iluzijo, da če je nekdo minister za okolje, bo s tem tudi prirodovarstvenik. V Kanalski dolini nastaja splošni ljudski odpor zoper okoljsko politiko Drnovškove vlade, ki ga vodi nekdanji poslanski tribun Ivo Hvalica in odstopnik iz SDS.

Potem ko so iz vladnih logov pricurljale vesti o plačilu šolnine in obdavčevanju študentskih honorarjev, so študenti organizirali bučne in jajčne proteste. Naslednji hip na vladi nihče nič več ne ve o dacarskih krempljih, ministrica za šolstvo Lucija Čok pa je celo užaljena, da študenti sploh demonstrirajo!??

Preprosti nauk: tam, kjer vlada ravna samopašno in pri svojih ukrepih ne razmišlja tankočutno o posledicah za ljudstvo, so ulični protesti edina govorica, ki seže do njenih kabinetov.