Bernard Nežmah

 |  Mladina 52  | 

Od izbrisanih do groba

Ideje, ki se skrivajo za žaljivkami in dvigovanjem cen parkiranja

© Tomo Lavrič

Vodja izbrisanih Aleksandar Todorović se je znašel na sodišču, kjer mu sodijo zaradi razžalitve. Nekdanji policijski minister Andrej Šter in visoka uradnika Slavko Debelak in Alenka Pervinšek-Mesojedec ga tožijo, ker jih je v teve oddaji označil za fašiste.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 52  | 

© Tomo Lavrič

Vodja izbrisanih Aleksandar Todorović se je znašel na sodišču, kjer mu sodijo zaradi razžalitve. Nekdanji policijski minister Andrej Šter in visoka uradnika Slavko Debelak in Alenka Pervinšek-Mesojedec ga tožijo, ker jih je v teve oddaji označil za fašiste.

Ali je ex-policijska trojka res skupina fašistov? Ali bivšega ministru policije lahko primerjamo s Heinrichom Himmlerjem? V aktualni Sloveniji ni opaziti ne koncentracijskih taborišč ne deportacij ne množičnih pobojev, pa tudi izbrisani niso ožigosani s prisilno nošnjo rumenih zvezd. Če bi neugodnosti in šikaniranja, ki so jih doživljali izbrisani, enačili s fašizmom, bi pretiravali celo prek vseh meja hiperbole.

Stvar je preprosta: Todorović je ex-trojko neprimerno degradiral z zmerjanjem s fašisti. In tercet Šter-Debelak-Mesojedec se upravičeno počuti razžaljeno.

Toda na las podobni dogodek se je odvil med svetovnim prvenstvom v nogometu 1982. Ker je španska policija izredno brutalno obračunavala z nogometnimi navijači, je neki novinar v jezi zapisal v članku, da je španski kralj fašist!

Tožilstvo je hitro poskočilo in kaj kmalu je roka pravice obsodila žaljivega pisca na 6 let zapora. Na sodišču namreč ni znal postreči nobenega razloga, s katerim bi lahko utemeljil, zakaj je kralja preimenoval v fašista. Pri čemer pa državni poglavar ni bil niti objektivno odgovoren za ravnanje policije, saj ni izdal nikakršne direktive o postopanju policijskih enot.

Primer je nato romal na špansko ustavno sodišče, ki je zadevo proučilo znova. Ugotovilo je, da je povsem nedvoumno, da je bilo kraljevo visočanstvo osramočeno in da se lahko upravičeno počuti razžaljeno. A vendar je prisluhnilo tudi obsojenemu novinarju, da ima pravico izražati svoja politična mnenja, pa naj si bodo še tako žaljiva za kraljevo uho. V spopadu med dvema izključujočima vrednotama je sklenilo, da je manjše zlo za Španijo, da je kralj razžaljen, kot da bi zaradi zaščite suverena sodišča preganjala svobodo izražanja.

In naš Todorović? Zoprna politična pojava, ki se vozi z avtobusom celo po Evropi, da bi pripovedoval, kako nedemokratična država je Slovenija. Toda, mož ima vsekakor razlog za svoje brez dvoma nekulturno besnenje in psovanje. Izbrisanim so državni uradniki uničevali potne lite in osebne izkaznice, ostajali so celo brez zdravstvenih izkaznic, tako da so živeli kot ljudje brez identitete.

Todorović ima vsekakor močan razlog za svojo jezo, ki jo je posebej žaljivo izrazil v teve oddaji, v kateri je opsoval ministra in dva njegova visoka uradnika.

A kaj je večje zlo za slovensko državo: da je zaradi besede fašisti užaljen tercet funkcionarjev, ki je sicer le eden izmed mnogih, ki so izvajali nehumano in protiustavno politiko do izbrisanih, ali da država preganja nesrečneže, ki preklinjajo nad svojo bridko usodo?

Sploh, ker gospod Todorović uteleša izjemno ljubezen do Slovenije kot države. Potem ko ga je državna administracija izbrisala iz registra državljanov, ko je leta sistematično ignorirala njegove zahteve, bi se običajen človek definitivno izselil iz tako odljudne države. Toda Todorović je raje ostal v deželi-mačehi.

Kdo, če ne on, uteleša dokaz, da je Slovenija celo v svoji najbolj neprijazni obliki še vedno tako privlačna država, da je v njej vredno živeti. -?????????????????

Kot najbolj privlačen za volilce je pred časom zmagal županski kandidat Zoran Janković. A že na prvi delovni seji je udaril po žepih meščanov z drastičnim dvigom cene parkiranja. Namesto 100 tolarjev na uro se bo plačevalo po 60 centov oziroma 144 tolarjev.

Mož, ki je bil kot direktor Mercatorja poznan po tem, da je kupcem prodajal izdelke po nižjih cenah, kot so jih proizvajalci diktirali poprej, je kot župan udaril z nasprotno strategijo: s povišanjem cen.

Čemu? - Ugotovil je, da podjetje Parkirišča ne posluje dobičkonosno. Pri Zevsovi streli: ali župan skrbi za dobrobit meščanov, ali za povečanje mestnih zaslužkov na njihov račun???

Ker je mestna opozicija ostala nema, je hvala bogu spregovorila vsaj Zveza potrošnikov, ki glasno obsoja takšno sesanje meščanskih denarnic.

Mestnemu županu gre v bran sicer zakonska uredba, s katero bo mesto ostalo brez nekaj milijard proračuna. Toda prvi mož magistrata je rigorozno povečal cene parkiranja že vnaprej, še pred izidom napovedanih pogajanj z vlado.

Vsak izmed oblastnikov, ki na račun parkiranja dviguje cene, izkorišča mit o zlih ljudeh, ki se poslušajte ! pripeljejo z avtom prav v mestno jedro, namesto da bi ga pustili na Dolgem mostu in se po režimu P + R v prestolnico pripeljali z avtobusom.

Toda, se mar župan Janković zjutraj odpelje z avtom do Dolgega mosta, tam parkira in se z mestnim prometom pripelje do Name, odkoder odpešači do Magistrata???

Da je guljenje avtomobilistov postalo nova oblika prikritega mestnega davka, govori primer Žal. Če bi za samo mestno središče še lahko sprejeli pojasnilo, da z višjimi cenami parkiranja župan poskuša zmanjšati prometne zamaške v centru, toda za kaj je ukinil doslej brezplačno parkiranje na Žalah?

Za vsak obisk dedovega ali očetovega groba boš odslej primoran plačati v Jankovićev proračun. Prvi trgovec Mercatorja, ki je nekoč razmišljal, kaj vse bi lahko kupcem prodal, je kot župan postal gogoljski lik, ki je prišel na idejo, da bi meščanom lahko zaračunal celo obisk mrtvih duš.

Mestne stranke in Cerkev pa nič.