kolumna / Rastko Močnik: Vloga Nata v psihopatologiji političnega življenja

Točka konsenza v politični kasti - in obsesivni motiv njenih enosmernih stikov z javnostjo. Politiki, ki se sicer radi pohvalijo z "realizmom", so ob Natu postali doktrinarji: stališča so toga, sposobnost razumevanja drugih je nična, misionarska vnema brezmejna. Kakor da so ob Natu zgubili stik z realnostjo. A če so brez stika s stvarnostjo in okoljem na točki konsenza, pri oporišču vseh svojih stališč, v osi svojega delanja in nehanja - kaj je tedaj z njihovim siceršnjim ravnanjem? Če se utemeljujejo v blodnji - ali tedaj ne tavajo tudi drugod?