Kultura / Cyber klošar

Imate svojega klošarja? Ali vsaj, tako kot sam po tisti epsko zapiti in nekontrolirano tresoči se tolpi izpred bivših Živil za Bežigradom, že dolgo trpite zaradi umanjkanja pristnih odnosov z brezdelci? In kaj bi rekli, ko bi Vas namesto na vas aboniranega strica pričakal Žicar, robotek Saše Sedlačka, molil iz računalniškega ohišja pločevinasti ročici in z elektronskim glasom iz Sintetizatorja slovenskega govora hreščal o človeški stiski namesto o vsakdanjem litrčku? Četudi je Žicar sestavljen iz odpadnih snovi, para računalniških kišt, starinskega monitorja in vozička in ga lahko ženejo sončne celice, se verjetno ni bati, da bo kmalu nadomestil klošarje, "osebni stik" in moment uslužnosti ter sočutja, saj ima Sedlaček z njim druge načrte, beračil naj bi namreč - za na rob odrinjene zasebnike in humanitarne organizacije - na območjih, kamor ne pripuščajo beračev. Torej: na zborih človekoljubne elite in v potrošniških središčih, denimo v City Parku, ki ga ima Sedlaček še posebno na piki in ga je že zazidal z iz reklamnih publikacij recikliranimi zidaki, tokrat pa je štiri dni služil Žicarju za preizkusni poligon.

No, za Lionse ali podobne zveri bo treba Žicarja opremiti z veliko razločnejšimi zvočniki, kar pa ni motilo na Nintendo navlečene dece, ki je v prozornem drobovju nastavljene čepice vse dni polnila s spodobnimi vsotami. Deca, starši in le malokdo iz mimobrzeče, z razprodajami razdražene množice, a dovolj, da je že začetni izkupiček, okoli 400 SIT na uro, po Sedlačkovih besedah presegal postavko za špikerja na Radiu Študent, se za vikend podvojil in na predstavitvi projekta v Kapelici presegel vsa pričakovanja. Uspešna infiltracija, minimalna motnja, a menda ne tudi znak, da se Sedlaček umika z radikalnih pozicij?