Zapoznele reakcije

Skrajna desnica na Norveškem dol, v Nemčiji pa vendarle gor

Erik Valenčič
MLADINA, št. 37, 16. 9. 2011

Kako daleč je Hitlerjevo rojstno mesto?

Kako daleč je Hitlerjevo rojstno mesto?
© Roland Geisheimer / Der Spiegel

Voditeljici norveške skrajnodesničarske Stranke napredka Siv Jensen ni preostalo drugega, kot da poraz na lokalnih volitvah, ki ga je doživela pred dnevi, delno pripiše tudi tako imenovanemu Breivikovemu dejavniku. Izgubila je približno tretjino naklonjenosti in pristala pri dobrih 11 odstotkih, čeprav so ji ankete pred meseci napovedovale bistveno boljši izid. Jensenova je poraz pripisala zgroženosti norveških volivcev. Lahko bi šla še dlje in povedala vso resnico, ki jo ljudje poznajo. Recimo to, da je bil Breivik nekoč član njene stranke in da se je navduševal nad njenimi stališči, skrajno naravnanimi zoper migrante. Norvežani so tako večinoma zavrnili politiko sovraštva in na drugi strani političnega pola več glasov, zmagovalnih 32 odstotkov, namenili Laburistični stranki, katere podmladek je bil tarča Breivikovega napada na Utoyi.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Erik Valenčič
MLADINA, št. 37, 16. 9. 2011

Voditeljici norveške skrajnodesničarske Stranke napredka Siv Jensen ni preostalo drugega, kot da poraz na lokalnih volitvah, ki ga je doživela pred dnevi, delno pripiše tudi tako imenovanemu Breivikovemu dejavniku. Izgubila je približno tretjino naklonjenosti in pristala pri dobrih 11 odstotkih, čeprav so ji ankete pred meseci napovedovale bistveno boljši izid. Jensenova je poraz pripisala zgroženosti norveških volivcev. Lahko bi šla še dlje in povedala vso resnico, ki jo ljudje poznajo. Recimo to, da je bil Breivik nekoč član njene stranke in da se je navduševal nad njenimi stališči, skrajno naravnanimi zoper migrante. Norvežani so tako večinoma zavrnili politiko sovraštva in na drugi strani političnega pola več glasov, zmagovalnih 32 odstotkov, namenili Laburistični stranki, katere podmladek je bil tarča Breivikovega napada na Utoyi.

Kako daleč je Hitlerjevo rojstno mesto?

Kako daleč je Hitlerjevo rojstno mesto?
© Roland Geisheimer / Der Spiegel

Povsem drugačna zgodba prihaja iz Nemčije, kjer je skrajnodesničarska Nacionalna demokratična stranka (NPD) na regionalnih volitvah v nekaterih okrajih dosegla nepojmljive izide. Njena prisotnost in priljubljenost se razraščata predvsem na ruralnih, siromašnih območjih, ki jih Berlin že dolgo zapostavlja. Razmere so najbolj skrb zbujajoče v zvezni državi Mecklenburg-Predpomorjanska, ki meji na Poljsko in jo nemški časopis Der Spiegel označuje za »tisto državo, ki izgublja boj proti ekstremizmu«. Na ravni celotne države je sicer NPD dobila »le« 6 odstotkov glasov, toda ko podrobneje pogledamo podatke, vidimo, da je na nekaterih območjih dobila kar tretjino glasov.

Skrajnodesničarska Nacionalna demokratična stranka je na regionalnih volitvah v nekaterih okrajih dosegla nepojmljive izide.

Takšen je kraj Jamel, kjer ob vstopu v naselje stoji znamenje, ki razglaša, da »tu svobodno živi nacionalsocializem«. Malo naprej je tabla, na kateri piše, kolikšna je razdalja od Jamela do Hitlerjevega rojstnega kraja Braunau am Inn v Avstriji.

Da je NDP pravzaprav neonacistična stranka, ne skrivajo nikjer manj kot v Jamelu: njeni tamkajšnji člani, pa tudi vodja NPD v tej zvezni državi Udo Pastörs odkrito poveličujejo Adolfa Hitlerja in njegov spodleteli projekt tretjega rajha. Na vrtu pisarne NPD v Jamelu je na žaru izpisan še slogan »Srečen holokavst!«.

Neonacizem se v Nemčiji širi predvsem na vzhodu zaradi gospodarske in siceršnje zapostavljenosti po združitvi obeh Nemčij. Poudariti pa je treba tudi pozive zmernih politikov iz te zvezne države, ki že leta kličejo po prepovedi NPD na podlagi veljavnih zakonov, a v Berlinu ti pozivi redno naletijo na gluha ušesa. Vsekakor še en dokaz zapostavljenosti.

Norvežani so se iz Breivikove lekcije nekaj naučili, Nemci pa se bodo očitno šele morali. A žalostno je predvsem to, da so te lekcije sploh nujne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani