Kritika / Footloose

Craig Brewer, 2011

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 43, 28. 10. 2011

zadržan

Lahkih nog naokrog.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 43, 28. 10. 2011

zadržan

Lahkih nog naokrog.

Footloose je zgodba o Renu (Kenny Wormald), muzikaličnem, uporniškem, hipsterskem fantu, ki se iz Bostona, v katerem se je dogajala Scorsesejeva Dvojna igra, preseli v južnjaško vukojebino, v kateri bi se lahko dogajala Shymalanova Vas ob gozdu - torej zgodba o fantu, ki pade v paralelni svet, v arhaično, represivno, ksenofobično, puritansko mestece, v katerem je ples strogo prepovedan.

Pred tremi leti so se štirje gimnazijci na plesu napili ter se potem z avtom raztreščili - to je bil razlog, da so meščani, zgroženi, šokirani in razžaljeni, ples in vse druge oblike hedonizma, vključno z glasnim poslušanjem glasbe (živel iPod!), enoglasno izobčili. Čas so zavrteli nazaj, tako da izgledajo kot prebivalci Vasi ob gozdu - pretvarjajo se, da živijo v 19. stoletju. Glavni ideolog te velike »spreobrnitve« - te vrnitve v preteklost, te pokore, te evangelizacije, te čistke - je pastor Moore (Dennis Quaid), sovražnik vsega progresivnega in modernega. Ren, ki mu telo, gibanje in ritem ne dajo miru, hitro spočne neke vrste odporniško gibanje, plesno podzemlje - začne kakopak pri Arieli (Julianna Hough), pastorjevi hčerki. Footloose je rimejk istoimenske lizike, posnete leta 1984, v času, ko sta Ameriko okupirala ekonomski liberalizem (»reaganomika«) in krščanska desnica (»moralna večina«). Razlogov za upor je bilo dovolj. In res, to je bil čas, ko je mladina plesala iz upora - Footloose, Flashdance, Breakdance, Umazani ples in tako dalje. Toda ples je bil tedaj tudi edini znak upora. V rimejku, posnetem v času, ko se Amerike polaščata krščanska desnica (Tea Party) in novi val ekonomskega liberalizma, nič manj. Junaki hočejo spet le eno - plesati. Če plešeš, si svoboden! Toda svoboda, priborjena s plesom, ti omogoča le eno: da se lahko svobodno odločiš, da nisi svoboden. To je očitno prava svoboda. Dajte nam svobodo! Ko smo svobodni, smo najbolj pridni! V filmu Footloose, koreografirani karikaturi optimizma, nostalgije in varnosti, se revolucionar od reakcionarja loči le po tem, da pleše. Drzno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani