Še vedno stereotipi o poklicih

Da se je pri poklicnem izobraževanju mogoče naučiti spretnosti, ki jih iščejo delodajalci, v Sloveniji meni 74 odstotkov vprašanih v anketi Eurobarometra. A samo 27 odstotkov mladih bi to obliko izobraževanja priporočilo tistim, ki se odločajo za nadaljevanje šolanja. Sebastijan Magdič iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za šolstvo je pojasnil, da so programi srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja izdelani v sodelovanju z delodajalci in temeljijo na tako imenovanih poklicnih standardih.

»Dosegli smo tudi, da so delodajalci tudi kot izvajalci vključeni v vsak izobraževalni program. Kljub temu pa ugotavljamo, da v času šolanja ne pride do ustrezne identifikacije posameznika s poklicem, in le manjši del dijakov izjavlja, da si želi delati na področju, za katero se izobražuje,« pravi Magdič. Verjetno pa se tudi premalo delodajalcev zaveda koliko in kako bi se morali vključiti v proces izbire poklica in poteka šolanja. Je pa v zadnjih letih znanih kar nekaj primerov, ko so plače delavcev s poklicno izobrazbo višje od tistih s strokovno izobrazbo, opozarja Magdič.

Čeprav so bili v zadnjih nekaj letih s prenovo doseženi pomembni vsebinski premiki v poklicnem izobraževanju, se še vedno so-očamo s stereotipi o poklicih in precenjenosti splošne poti v izobraževanju, pravita Barbara Vrhovnik in Janja Meglič, vodja in strokovna sodelavka za izobraževanje in usposabljanje na izobraževalnem centru OZS. »Predvsem pa se srečujemo s spremembo nekaterih temeljnih vrednot, ki mlade odvračajo od misli po možnosti čimprejšnje zaposlitve s pridobljenimi poklicnimi in strokovnimi kompetencami,« ugotavljajo na OZS. Enako ugotavljajo tudi na ministrstvu. »Še vedno velja, da je v vseh pogledih ugodnejši status dijaka in študenta kot pa status mladega delavca,« pravi Sebastijan Magdič.

V zadnjih letih je znanih kar nekaj primerov, ko so plače delavcev s poklicno izobrazbo višje od tistih s strokovno izobrazbo.

Po podatkih OZS se za dejavnosti, ki so povezane s poklicnim in strokovnim izobraževanjem in zahtevajo motivirane mlade ter vrhunsko tehnično znanje, odločajo predvsem mladi z nižjim kulturnim kapitalom. V takšnih okoliščinah je kritičen pogled delodajalcev pričakovan, v sistemu zahtevajo spremembe, predlagajo, da je treba osnovnošolcem približati vsebine tehnike, starše bi bilo treba seznaniti, da visokošolska izobrazba še ne zagotavlja zaposlitve.

Katja Goršek, vodja službe za odnose z javnostmi v skupini Bisol, pojasnjuje, da pa bi bilo treba začeti izboljševati splošno podobo poklicnega izobraževanja in usposabljanja in s tem tudi mlade bolje seznaniti s povpraševanjem po tovrstnih poklicih. Takšno izobraževanje je dober način za preprečevanje brezposelnosti mladih. V teh programih se osebno razvijejo in pridobijo specifične spretnosti, ki jih delodajalci iščejo.

»Najti strokovno podkovan kader z izkušnjami na področju fotovoltaike je v Sloveniji izredno težko, ker je panoga mlada,« pojasnjuje Gorškova. Zato dosti časa in pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju kadra za opravljanje specifičnih delovnih nalog. Marta Strmec, direktorica splošno kadrovskega sektorja v Trimu, pravi, da zaposlujejo kadre z najmanj peto stopnjo izobrazbe, zato izkušenj s poklicnim izobraževanjem nimajo.