Uvodnik / Grega Repovž: Sadovi časa

»Gre za neartikuliran strah pred spremembami, pred situacijo, ki uhaja izpod nadzora. V Ameriki to izkorišča Sarah Palin, na Danskem stranka proti migrantom, v Švici je to zmagalo na referendumu o minaretih. Ti strahovi vzgajajo nacionalizem, patriotizem, preventivne vojne in ekscesno moč države. Do tega lahko pride povsod. Strah je načeloma uničujoč, nevaren vir političnega ekstremizma. A strah bo. Globalizacija ustvarja strah in negotovost. Država te ne more več zaščititi pred izgubo službe, pred podnebnimi spremembami, terorizmom, tehnološkimi spremembami. Čudovito srečne, bogate, varne in stabilne prihodnosti ni med izbirami, ki jih imamo.«

Tony Judt, britanski zgodovinar (1948–2010), v enem zadnjih intervjujev pred smrtjo, Dnevnikov Objektiv, novinarka Kristina Božič, februar 2010

Zdaj že lahko rečemo: Janezu Janši zadnji populistični udar ni uspel. Nacije ni prepričal o zaroti »južnjakov«. Nasprotno, učinkoval je kot politični ekstremist najcenejše vrste, njegovi izračuni o »novih državljanih« pa kot cenena manipulacija. In dobil je trd odgovor. Ne le da so ta teden še vrhunski pravniki hodili v najeminentnejše oddaje v trenirkah, da bi s tem dejanjem – se bi sploh lahko bolj norčevali iz njega? – pokazali, kaj si mislijo o njegovih tezah. Po betici jih je dobil od vsepovsod: še s twitterja.

Slovenija je ta teden pokazala veliko zrelost. In poslala v kot svojega prvega populista. Drugič v dveh tednih.

Teze o »novih državljanih« namreč niso samo nesprejemljive, ampak so tudi podcenjujoče. Niso podcenjujoče le do vseh, ki jih je z opisom »novih državljanov« neposredno prizadel in bi se jim moral, če bi bilo v njem kaj moža, tudi opravičiti. Podcenjujoče so do vseh, ki jim je podcenjujočo manipulacijo namenil. A to podcenjevanje je pri njem že konstanta. Mar nas ne podcenjuje že ves čas? Ko pripoveduje o komunistih, ki menda še leta 2011 obvladujejo državo? Mar ni bilo podcenjujoče tudi njegovo kreiranje lažnivih arhivskih dokumentov, da bi dokazal, da je bil predsednik Danilo Türk vpleten v velikovški atentat? Se še spomnite, kako je, razkrinkan, potem razlagal, da so se papirji strokovnim službam SDS zamešali? Ali ko se je branil, da ni prepisal Blairovega govora, temveč ga je že, če povzamemo, Blair prepisal od Masaryka?

A če ni šel predaleč, ko je objavil izvirni prosti spis na spletni strani, je to storil, ko se je skušal reševati iz nastalega položaja. Kot vedno – takrat, ko je ogrožen, se šele pokaže njegova prava nrav. In tako je sebi v bran govoril, da spoštuje vse rase. Rase? Novi državljani so druge rase? Res? Kako pa se delijo rase? Obstaja rasa, ki jo definira južnost od slovenske južne meje? In ko je rekel, da ne ve, zakaj bi bil nekdo, ki je Srb, užaljen, če ga poimenujemo za Srba? Kakšna podlost se skriva v tem nedolžno zažgolenem stavku! Kaj je sporočilo teh nedolžnih besed? Da je Zoran Janković Srb. Pa četudi bi morda bil. A ni. Zoran Janković je Slovenec. Iz mešanega zakona. In? Mešana kri tudi ni dovolj slovenska, gospod Janša? Ni dovolj čista? Do katerega kolena moramo biti torej »čisti«, da si lahko rečemo Slovenci? In če je kri mešana z zahodno, potem je vse ok? Le južna moja kri ne sme biti? V katerem nadstropju upravne stavbe SDS nam boste izdajali potrdila o čistosti?

Človeka, ki izreče takšne stvari, se je treba bati. To lahko govori le človek, ki to verjame.

A ne gre zgolj za to. Tokrat je ta nacija znala reagirati in je populistični udar zavrnila. Toda ti populistični udari in poskusi so zdaj del našega vsakdanjika. Živimo v času konstantne negotovosti. V resnici konstantnega, neartikuliranega strahu, kot je rekel pokojni Judt. Ni le kriza tista, s katero se bomo morali naučiti živeti. Oziroma drugače: ni problem le kriza, s katero se bomo morali naučiti živeti kot s konstanto svojega življenja. Naučiti se bomo morali živeti tudi s stranskimi učinki krize. Med njimi je tudi populizem, za katerega smo zaradi negotovosti bolj dovzetni. Ta novi družbeni red zahteva od nas oblikovanje nekih obrambnih mehanizmov, ki nas bodo nazadnje varovali tudi pred lastnimi strahovi. Ker mojstrov, ki bodo z njimi poskušali manipulirati, nikoli ne zmanjka. In da bi se zavedali, kako zlahka celotne nacije zapadejo v takšne ekstremizme, nam ni treba gledati v zgodovino. Dovolj je pogledati čez mejo, na Madžarsko.