Na temačni strani Alp
Smo Slovenci sploh sposobni realno presojati stanje v lastni državi?

© Tomaž Lavrič
Okradli so nas. Nas, davkoplačevalce, nategne vsak, ki ga spustimo h koritu. Slovenija postaja banana republika. Smo le še korak od Grčije. Naše plače so nekonkurenčne, naše gospodarstvo pa tudi. Imamo dve pravni državi. Naše zdravstvo je v razsulu. Pacienti umirajo na hodnikih. Razrašča se kriminal. Ponoči na ulicah nismo več varni. Naše šolstvo proizvaja nezaposljive kadre. Zaradi nesposobnosti politikov nam bo šlo le še slabše. Imamo samo dve možnosti za prihodnost. Bomo kolonija Bruslja ali kolonija Kitajske?
Je res vse tako črno? Smo res državljani zavožene države? Ni in nismo. Razmeroma preprosto pa nas je mogoče predstaviti kot take. Statistika je v napačnih rokah nevarno orožje. Lahko na primer opozarjamo na več kot 110 tisoč brezposelnih, pozabimo pa omeniti, da je stopnja brezposelnosti še vedno pod povprečjem Evropske unije. Lahko govorimo, da se je javni dolg res zelo povečal, zanemarimo pa, da je še vedno med manjšimi v EU. Lahko se pritožujemo nad zvišanjem starosti za upokojitev, ne omenimo pa, da je ta trenutno med najnižjimi v vsej EU. Lahko se pritožujemo nad visoko obdavčitvijo plač, pozabimo pa, da prav redistribucija prek davkov in prispevkov omogoča, da je dohodkovna neenakost med vsemi najmanjša. Lahko bentimo zaradi neučinkovitosti zdravstvenega sistema, odmislimo pa, da je smrtnost otrok med najnižjimi sploh.