Farmacija / Umetnost poimenovanja
Kako zdravila dobijo ime in zakaj je dobra imena vse težje najti

Poslovna stavba Bayer v Leverkusnu
© Profimedia
Aspirin, Viagra, Prozac ... Številna imena zdravil so postala že tako domača, da jih ne dojemamo več kot blagovne znamke. Postala so tako rekoč sinonim za določeno vrsto zdravila oziroma zdravilne učinkovine, ne glede na to, kdo jih proizvaja. Acetilsalicilna kislina ne gre lepo z jezika. Aspirin pač. Pod to blagovno znamko je zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature na voljo že več kot 110 let. Od takrat je dobilo številne posnemovalce, Lekarne Ljubljana ga na primer prodajajo pod blagovno znamko Ascalcin. A prav zaradi zasidranosti imena Aspirin v glavah ljudi lahko Bayer svoj izdelek prodaja tudi po nekoliko višji ceni od konkurence.
V resnici Bayer nikoli ni imel patenta za acetilsalicilno kislino. Neki nemški kemik jo je namreč neodvisno sintetiziral in opisal že nekaj desetletij prej, ni pa prepoznal njene koristnosti. Bayer je lahko zaščitil samo blagovno znamko – Aspirin. »Pomen blagovne znamke se je pokazal v tem, da so po prvi svetovni vojni zavezniki v okviru reparacij Nemčiji zaplenili tudi blagovno znamko Aspirin,« pravi Aleš Krbavčič s Fakultete za farmacijo. V ZDA in Veliki Britaniji so tako acetilsalicilno kislino proizvajali in prodajali pod imenom Aspirin. Šele ob 100-letnici Aspirina je Bayer od ZDA vnovič odkupil blagovno znamko.