Nemirno obdobje prvih obletnic

Pred dvema tednoma je v Egiptu potekala prva obletnica ljudske vstaje, »revolucije«, ki je s prestola odnesla večnega predsednika Hosnija Mubaraka. Zaradi psihoze, ki so jo ustvarjale oblasti, in strahu pred novimi izbruhi nasilja se je zborovanja na trgu Tahrir v središču Kaira udeležilo manj kot dvesto tisoč ljudi, mnogo manj od pričakovanega milijona. Že na predvečer obletnice pa se je zgodila pričakovana nova delitev egipčanske družbe, spor med pripadniki Muslimanske bratovščine in preostalimi protestniki. Muslimanska bratovščina je namesto skupnega odra postavila svojega, ki je prevladoval na trgu, in s fizično zasedbo skoraj tretjine trga je obletnica minila nadzorovano v kakofoniji debat in govorov s številnih odrov ter v festivalskem vzdušju.

Demonstracije na Tahrirju niso bile več smiselne, saj je trg obvladovala Muslimanska bratovščina, ki je z zmago na volitvah in razmerami več kot zadovoljna, zato so se protestniki domislili nove taktike. Organizirati so se začeli drugje in od tam so marširali proti parlamentu. Vendar do svojega cilja niso prišli. Muslimanska bratovščina je s svojo tamponsko cono preprečila demonstracije v okolici parlamenta in še povečala jezo ljudi, ki so jo začeli obtoževati sodelovanja z režimom, vrhovnim vojaškim svetom.

Marš proti parlamentu pa je bil nekaj posebnega. Ljudje so lahko prvič prosto korakali neposredno mimo ameriškega veleposlaništva. Običajno vojska in policija ljudi brez pravega razloga, prebivališča ali službe v bližini sploh nista pustili blizu. Lani konec decembra so namreč egipčanske oblasti vdrle in zaplenile imetje devetim tujim neprofitnim organizacijam, ki so se ukvarjale s promocijo demokracije, izobraževanjem in spremljanjem volitev. Egipčanske oblasti jih obtožujejo, da so delovale brez licenc, predvsem pa jih je motilo to, da jih je »ilegalno« financirala ameriška vlada. Najbolj so na udaru tri ameriške organizacije, Narodni demokratični inštitut, Mednarodni republikanski inštitut in Freedom House. Ameriške oblasti zato zadržujejo izplačilo 1,55 milijarde dolarjev vredne pomoči (od tega gre 1,3 milijarde za vojsko), Egipčani pa so prepovedali izstop iz države 43 tujcem, ki so delovali v teh organizacijah. Med njimi je skoraj polovica Američanov, med drugim tudi Sam LaHood, sin sekretarja ameriške vlade za promet.

V tem obdobju obletnic in protestov proti vojaškemu režimu so se varnostne razmere v državi še poslabšale. Do sredine prejšnjega tedna je Egipt doživel prve bančne rope v novejši zgodovini – med enim je v Šarm El Šejku pod streli roparjev umrl francoski turist –, nato pa največjo tragedijo v nogometni zgodovini, ko so se po zadnjem sodnikovem žvižgu na tekmi med Port Saidom in kairskim Ahlijem domači huligani znesli nad gostujočimi navijači. Umrlo je 74 ljudi. Maloštevilne policijske sile se v spopad niso vmešale in so pokol le opazovale. Egipčanske navijaške skupine so znane po nasilju in skupini sta si pred derbijem izmenjevali grožnje, predvsem zaradi neporavnanih računov iz lanskega leta, ko so navijači Ahlija po tekmi uničili del mesta ob Sueškem prekopu. Vendar pa so zaradi razsežnosti tragedije mnogi mnenja, da je bil masaker načrtovan in ni bil posledica nezadostnega varovanja in razgretih navijačev. Med ljudmi krožijo govorice o delu sil odstavljenega režima, plačanih pretepačih in o maščevanju vojaškega režima proti ultrašem – Ahlijevim navijačem – zaradi njihovega sodelovanja v vstaji, predvsem v novembrskih nemirih v Kairu. Teorije zarote govorijo o načrtnem spodbujanju nasilja kot opravičilo za vztrajanje pri zakonodaji o izrednih razmerah.

Muslimanska bratovščina je s svojo tamponsko cono preprečila demonstracije v okolici parlamenta in še povečala jezo ljudi.

Nasilje se je naslednji dan pričakovano preselilo v Kairo, kjer so jezni navijači, protestniki in dežurni radovedneži želeli maščevati preminule in poskušali zasesti ministrstvo za notranje zadeve. Ponovitev novembrskih spopadov je ozračje okoli trga Tahrir prežela z izjemno močnim solzivcem, po zraku so leteli kamenje in svinčene kroglice iz policijskih šibrovk. Varnostni vakuum, ki je nastal po »črni sredi«, se je razširil tudi drugam po državi, v kateri policija svojega dela praktično že več kot leto dni ne opravlja. Napadene so bile štiri kairske in tri druge policijske postaje, neznanci so že dvanajstič v zadnjem letu razstrelili plinovod do Jordanije in Izraela in tako popolnoma ustavili izvoz, Hurgada pa je doživela tri oborožene rope v enem samem dnevu. Poleg tega so za nekaj ur na Sinaju ugrabili dve ameriški turistki in njunega vodnika, ugrabitelji pa so po plačani odkupnini staršem vrnili vnuke bivšega predsednika Sadata. Petdnevni spopadi v Kairu in tudi Suezu so zahtevali 12 življenj in več tisoč ranjenih.

Med tem pa vrhovni vojaški svet deli bombončke. Bivšega predsednika Hosnija Mubaraka naj bi iz bolnišnice preselili v zapor, kandidature za predsedniške volitve bo mogoče vložiti že marca, mesec dni pred doslej napovedanim rokom. Toda na obzorju je nova obletnica, 11. februar, dan odstopa predsednika Mubaraka. Na ta dan je že napovedana splošna stavka po vsej državi.