Kreditni krč / Dr. Janez Prašnikar: »Reševanje kreditnega krča bi morala biti prednostna naloga vlade.«
Prof. dr. Janez Prašnikar je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Kreditiranje podjetij v Sloveniji je v zadnjih dveh letih močno zastalo. Kako sprostiti kreditni krč?
Kriza je močno prizadela slovensko gospodarstvo. Na eni strani je zaradi njegove izvozne usmerjenosti in padca zunanjega povpraševanja močno upadel denarni tok podjetij. Naše analize kažejo, da je v letih 2008–2009 v povprečju upadel za okoli 30 do 40 odstotkov na enoto bilančne vsote in to ne glede na velikostni razred podjetij in ne glede na to, ali podjetja delujejo v industriji ali v storitvah. Na drugi strani je podjetja prizadel učinek povečane finančne zadolženosti v obdobju pred krizo. Finančna zadolženost se je v obdobju 2004–2009 v industrijskem sektorju gospodarstva za povprečno podjetje povečala od 22 do 31 odstotkov bilančne vsote. Oba učinka delujeta hkrati. Zato so pričakovanja, da bo razdolževanje podjetij v takih razmerah potekalo hitro in bodo podjetja povrnila najprej pretekle kredite, da bi si pridobila zaupanje za nove, nesmiselna. Podjetja in banke so zaklenjeni pri iskanju ustreznih rešitev. V takih razmerah se velja osredotočiti na iskanje izvoznih poslov »na meji«, ki bi jih morale banke v primerih, da bi bili ekonomsko upravičeni, tudi podpreti. Tako bi si povečale možnosti, da bi jim podjetja v doglednem času odplačala kredite. Hkrati pa bi bil to za banke posel, ki bi jim izboljšal uspešnost poslovanja.