»Govorjenje ministra Šušteršiča, da povišanje stopenj DDV-ja ne pride v poštev – pa lepo vas prosim! Naj raje pogleda, katere evropske države so v zadnjih letih občutno zvišale DDV.«

Dr. Tine Stanovnik je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kot raziskovalec družbene neenakosti in sistemov socialne varnosti proučuje socialni položaj v Sloveniji in kritično ocenjuje prve ekonomske poteze nove vlade, zlasti zamisel, da je do uravnoteženega proračuna mogoče priti z zniževanjem davkov. Takšen pristop je zastarel in naiven, trdi Stanovnik.

V svojih analizah ugotavljate, da se dohodkovna razmerja med sloji v Sloveniji po osamosvojitvi niso zelo spremenila. Ali to velja tudi za čas te krize?

Novejši podatki še niso na voljo, zato lahko o spremembah le ugibam. Z dokaj veliko verjetnostjo pa si upam trditi, da se na področju dohodkovne neenakosti v času sedanje krize ni dogajalo nič dramatičnega, da torej ni prišlo do nenadnega poslabšanja. Do nastopa krize je imela Slovenija, in to po različnih kazalcih, zelo nizko dohodkovno neenakost, eno najnižjih v EU. Naj to ponazorim z najnovejšo raziskavo OECD. Eden izmed enostavnih kazalcev neenakosti je razmerje med dohodki zgornjih 20 odstotkov oseb z najvišjimi dohodki in dohodki spodnjih 20 odstotkov oseb z najnižjimi dohodki. Podatki kažejo, da je bil v letu 2007 količnik tega razmerja v Sloveniji le 3,40, Enostavneje povedano: bogati so imeli v povprečju 3,4-krat toliko dohodka, kot so ga imeli revni. Ni države v EU, ki bi imela nižji količnik! Posebej zanimivo je, da je v državah, ki imajo sedaj zelo resne javnofinančne težave, ta količnik zelo visok. Tako npr. v Grčiji znaša 6,05, v Španiji 5,33, Italiji 5,53 in na Portugalskem 6,61. To seveda sploh ni naključje, vendar je razlaga za to precej zapletena. Poenostavljeno bi lahko rekli, da so v teh državah nacionalne elite – tako politične kot gospodarske in finančne – skrbele predvsem za svoj interes, ne pa za interes države in njenih državljanov.