Cerkev in varčevanje / Takoj ali v »razumnem času«

Cerkveno pozivanje državljanov h glasovanju proti družinskemu zakoniku ni spodbudilo zgolj klicev, naj da država RKC manj denarja. Pospešilo se je tudi izstopanje iz KC, vsaj če sodimo po številu ljudi, ki se s tem hvalijo na komunikacijskem omrežju Twitter.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je obrazec za izstop iz cerkve na svoji spletni strani objavilo že leta 2005, ko so se nanj začeli obračati ljudje z vprašanjem, kako se izstopi iz cerkve. Po padcu družinskega zakonika na referendumu je teh vprašanj več, pravi predstavnik društva Vlado Began. Do njega »so prišle novice, da mnoge cerkev pri tem ovira. Od izstopnikov se na primer zahteva, da pošljejo notarsko overjene izstopne izjave ali da izjavo o izstopu iz cerkve lastnoročno prinesejo v župnijo.« Meni, da želi s tem cerkev ljudi odvrniti od izstopa.

Cerkev ob vprašanjih o izstopu vedno najprej navede, da je organizirano spodbujanje, naj verniki izstopijo iz katoliške cerkve, izraz verske nestrpnosti, netolerantnosti in sovraštva. Nato pojasni, da kljub formalnemu izstopu, vsaj kar se cerkve tiče, notranja zakramentalna vez ostane, saj posameznika, čeprav izstopi, še vedno vežejo vsi božji in cerkveni zakoni. »Krst kot zakrament je neizbrisno znamenje, s pravnega vidika pa kaže na formalno članstvo v cerkvi, ki ga je na izrecno željo osebe mogoče prekiniti,« pojasnjujejo v cerkvi.

Formalni izstop iz katoliške cerkve se opravi na prošnjo vernika v župniji krsta ali s prošnjo krajevnemu škofu, ki o tem obvesti tudi župnika v župniji krsta. V cerkvi zagotavljajo, da se načeloma prošnji za izstop lahko ugodi takoj, vsekakor pa v »razumnem času«, vendar ta ni natančno določen. Župnik nobene pozornosti ne nameni prošnjam, v katerih ni razlogov za izstop, in jim ugodi takoj. Če je izstopajoči po župnikovem mnenju negotov, se izdaja potrdila o izstopu odloži oziroma se prosilcu da čas za premislek, župnik pa mu skuša pojasniti, da gre za »usodno odločitev«. Tako se župniki potrudijo tudi takrat, ko človek prestopa v drugo versko skupnost.

Za usodno odločitev gre po mnenju cerkve zato, ker človek z izstopom iz katoliške cerkve izgubi pravico do dobrin, ki jih cerkev zagotavlja vsem, ki so v »polnem občestvu« z njo. To vključuje tudi cerkveni pogreb.

Cerkev statistike izstopov ne vodi, prepričana pa je, da je tistih, ki se v odrasli dobi odločijo za vstop v cerkev oziroma prejetje zakramentov, bistveno več kot tistih, ki želijo izstopiti.