Igor Mekina

6. 8. 2012  |  Svet

Srbski pogledi na hrvaško Nevihto

Na Hrvaškem praznujejo 17. obletnico Nevihte, v Srbiji žalujejo za okoli 2.000 žrtvami

Ženske v črnem, ki v Srbiji pogosto javno obsojajo tudi pokol v Srebrenici, so izdale sporočilo o tem, da je »Nevihta na prostorih nekdanje Jugoslavije eden od večjih zločinov, ki so ga storili Republika Hrvaška in tedanja oblast pod vodstvom Franje Tuđmana«.

Ženske v črnem, ki v Srbiji pogosto javno obsojajo tudi pokol v Srebrenici, so izdale sporočilo o tem, da je »Nevihta na prostorih nekdanje Jugoslavije eden od večjih zločinov, ki so ga storili Republika Hrvaška in tedanja oblast pod vodstvom Franje Tuđmana«.
© Arhiv Mladine

Hrvaška je praznovala dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan hrvaških veteranov v spomin na operacijo Nevihta leta 1995, ko je dan po začetku operacije padel oziroma bil osvobojen Knin. V Kninu in drugih mestih so zato potekale številne slovesnosti. Predsednik hrvaške vlade Milanović je v Kninu dejal, da »ne slavimo ta dan zato, da bi se naslajali nad tujo nesrečo, pač pa da bi proslavili svojo veličastno in častno zmago »ker je bila domovinska vojna pravična, obrambna in častna« ter da Hrvaška »na teh vrednotah vstopa v EU«.

Hrvaškega predsednika Josipovića so pozdravili s ploskanjem in nekaterimi žvižgi. Kljub temu pa je hrvaški predsednik Ivo Josipović pozdravil prihod enega od predstavnikov srbskih organizacij na obletnico Nevihte in dejal, da je potrebno ceniti in spoštovati žrtve srbske narodnosti. Dejal je, da je »potrebno dati roko sodržavljanom srbske narodnosti, priznati tudi njihove žrtve in se jim pokloniti«, ter da je »bila Hrvaška na pragu uničenja, vendar je zmagala«. Kninsko trdnjavo so v čast tega dne preletavala vojaška letala, na trdnjavi pa so znova dvignili hrvaško zastavo. Nekateri udeleženci so nosili tudi slike haaških obsojencev, voditeljev operacije Nevihta.

V Srbiji so obletnico operacije, med katero je bilo z domov pregnanih in ubitih na tisoče Srbov, s spominskimi slovesnostmi padlim obeležili že dan pred tem dogodkom. Pri tem je bilo ob 17. obletnici akcije slišati veliko kritik na račun te operacije, ki na Hrvaškem pomeni dan nacionalne osvoboditve, medtem ko jo Haaški tribunal opisuje kot »skupno zločinsko podjetje« hrvaškega vojaškega in političnega vrha, katerega cilj je bil pregon srbskega prebivalstva iz tega dela Hrvaške. Z operacijo Nevihta, ki so jo izvedle hrvaške enote ob podpori obveščevalnih podatkov ZDA in nekaterih drugih držav, je Hrvaška v samo štirih urah povrnila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki, ki so na tem ozemlju v času razpada razglasili Republiko Srbsko krajino ter zahtevali pravico do samoodločbe.

Za rešitev problema je mednarodna skupnost predlagala načrt Z-4, ki bi področjem s srbskim prebivalstvom dal veliko avtonomijo, vključno z lastno samoupravo, uporabo jezika, zastave in podobno, vendar pa so ga voditelji krajiških Srbov zavrnili. Nato so 5. avgusta 1995 hrvaške sile napadle področje, ki je bilo pod zaščito modrih čelad OZN in ob slabem odporu sil krajiških Srbov vstopile v Knin, ki je bil od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi. V Srbiji je bil v tistem trenutku na oblasti Slobodan Milošević, takratna Vojska Jugoslavije pa se je vzdržala kakršnegakoli posega ali pomoči silam krajiških Srbov, ki bi morale braniti izjemno dolgo mejo. V operaciji Nevihta je sodelovalo približno 200.000 hrvaških vojakov. Kljub hitri zmagi hrvaških sil pa so se med operacijo zgodili tudi številni zločini. Zaradi njih sta bila v Haagu pred Meddržavnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojena tudi glavna generala v operaciji, Ante Gotovina in Mladen Markač. Prvi je bil obsojen na 24 let zapora, drugi pa na 18 let zapora. Oba sta se sicer na razsodbo iz aprila lani pritožila, postopek pa še traja.

V Srbiji in Republiki srbski v BiH zato obletnico začetka operacije obeležili s komemoracijami v spomin na ubite in pregnane med to operacijo. Po srbskih podatkih je bilo med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, skupno pa med vojno preko 400.000. Ubitih je bilo okoli 2.000 ljudi (po uradnih podatkih 1992), od tega 1192 civilistov. Vrnilo pa se jih je le nekaj tisoč, večinoma starejših ljudi. Združenje srbskih beguncev iz Hrvaške je zato opozorilo, da Nevihta zaradi tega »pravzaprav še vedno traja«. Opozarjajo, da se velika večina beguncev še vedno ni vrnila, ker jim hrvaške oblasti ne priznavajo lastninskih pravic. Po njihovih podatkih je 46 000 ljudi zaprosilo za bivanjske pravice, vendar jih ne dobijo. Opozarjajo tudi na težak položaj, ki ga imajo še danes v Srbiji. Mnogi živijo v revščini in so odvisni od državne pomoči, na svoje domove na Hrvaškem pa se ne morejo vrniti.

Med srbskimi in hrvaškimi politiki glede te operacije še vedno obstajajo različne interpretacije dogodkov. Že lani je izbruhnil spor med državama, ko je tedanja premierka Jadranka Kosor na osrednji državni slovesnosti ob obletnici v Kninu hvalila vlogo v Haagu obsojenih hrvaških generalov. Tedanji srbski predsednik Boris Tadić je dejal, da gre za poveličevanje vojnih zločincev in njene besede označil za neodgovorne. Letos se je izmenjava podobnih izjav politikov nadaljevala. V Srbiji so izrazili razočaranje nad tem, da se na Hrvaškem »praznuje zločin«, hrvaški politiki pa so poudarjali, da praznujejo osvoboditev države in ne zločinov. Milorad Pupovac, predsednik Srbskega nacionalnega sveta, organizacije ki deluje v hrvaški je opozoril, da tudi 17 let po operaciji Nevihta, v kateri je bilo ubitih več kot 2.000 Srbov, v Hrvaški ni ustvarjen prostor za politiko spominjanja: »Poudarjamo potrebo spominjanja na vse ki so bili ubiti in trpeli, vse, ki jim je bila storjena krivica«. Pupovac opozarja, da so bila stanovanja in hiše, katerih lastniki so bili Srbi, s posebnim zakonom postavljena pod upravo države, ki je pričela ta področja naseljevati s pripadniki hrvaškega naroda iz drugih delov hrvaške in bivše Jugoslavije, z v zakonu predvideno možnostjo da po desetih letih od vselitve postanejo lastniki tuje, zasebne lastnine. Kljub letom, ki so minila od te operacije, je v statusu beguncev še vedno več kot 60.000 Srbov.

Podobni so bili tudi letošnji odzivi na obletnico v Srbiji. Parlamentarna seja v Srbiji se je pričela z minuto molka za umrle v Nevihti. Srbska napredna stranka je sporočila, da so proslave te akcije v hrvaški »škandalozne in kažejo pravo naravo hrvaškega režima«. Tudi predsednik poslanske skupine SPS Branko Ružić je poudaril, da je prišel čas, da EU »zavzame stališče o akciji Nevihta in se opredeli do dejstva, da država, ki namerava postati njena članica, »najbolj sramoten dan v njeni zgodovini slavi kot državni praznik«. Nekateri poslanci so celo zahtevali, da se Hrvaški prepove proslavljanje tega dne. Voditelj Enotne Srbije Dragan Marković Palma je dejal, da je Nevihta genocid in da bi bilo zato Hrvaški potrebno prepovedati vstop v EU. Tudi predsednik DSS je obsodil proslavo Nevihte kot državnega praznika in dejal, da predstavlja »strašen zločin etničnega čiščenja, ki ga je Hrvaška storila nad srbskim prebivalstvom«. Nevihto so obsodile tudi Žene v črnem iz Beograda in Žene občanov Srebrenice s sedežem v bosanski Tuzli. Vendar so bila sporočila, ki so jih odposlale te organizacije, ki se prizadevajo za obrambo pravic žrtev in njihovih svojcev, precej različne.

Ženske v črnem, ki v Srbiji pogosto javno obsojajo tudi pokol v Srebrenici, so izdale sporočilo o tem, da je »Nevihta na prostorih nekdanje Jugoslavije eden od večjih zločinov, ki so ga storili Republika Hrvaška in tedanja oblast pod vodstvom Franje Tuđmana«. Reiha Avdić iz organizacije Žene prebivalcev Srebrenice pa je sicer dejala, da se aktivistke te organizacije solidarizirajo z vsemi žrtvami na področju nekdanje države vendar so aktivisti na zboru nosili transparente, na katerih za žrtve Nevihte niso obtoževali Hrvaške, pač pa – Srbijo. Na njihovih transparentih je namreč pisalo »Nevihta – odgovornost Srbije in mednarodne skupnosti« ter »Nevihta – zločin srbskega patriotizma«.

Kljub že tradicionalno različnim pogledom na preteklost pa nič ne kaže, da bi bili odnosi med Srbijo in Hrvaško zaradi tega lahko bistveno slabši od sedanjih. Vojne rane se počasi celijo. Hrvaška zunanja ministrica je svojemu srbskemu kolegu pravkar poslala sporočilo, v katerem je podprla njegov predlog o medsebojnem umiku obtožb za genocid pred meddržavnim sodiščem. Srbskih turistov je tudi vse več na Hrvaškem Jadranu, na ulicah srbskih mest so te dni veliki plakati, ki vabijo srbske turiste v 'čudovito Hrvaško', ki da je 'tako lepa in tako blizu', na ulicah srbskih mest pa je prav tako mogoče videti vse več vozil s hrvaškimi registrskimi tablicami. Letos je iz Beograda proti Hrvaški odšlo za 40 odstotkov več avtobusov kot lani, kar pomeni, da bi namesto okoli 63.000 na Hrvaškem letos lahko letovalo okoli 100.000 gostov iz Srbije, ki pa kljub temu ne bodo predstavljali več kot en odstotek turistov v Hrvaški.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.