Dober minister ima dobre informacije

Ko je notranji minister Vinko Gorenak napovedal, da se »bliža čas resnice, vsaj za tiste, ki bodo prvi na vrsti. Vrsta pa bo dolga,« je policija izpeljala hišne preiskave pri družini Janković. Ko je policija opravila svoje delo, se je že veselil »tega, kar šele prihaja«. Pred dnevi pa je Katarini Kresal tvitnil, da mu postaja jasno, zakaj je bila ministrica, in da bo »kmalu to jasno tudi širši javnosti«.

Ni dvoma, minister draži politične nasprotnike in se naslaja nad policijskimi postopki, v katerih so. Brez dvoma to lahko počne zato, ker ima dobre informacije o delu policije v postopkih zoper ljudi, ki mu niso všeč. Je to zloraba politične funkcije, zloraba položaja? Minister pravi, da ne, ker po njegovem: »Minister lahko ve vse in kontrolira vse, le usmerjati ne sme, kot to počne tožilec.«

Pri tem se sklicuje na razsodbo ustavnega sodišča in na pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo iz leta 2001, iz katerih izhaja, da zakonodaja notranjega ministra ne omejuje zelo natančno pri usmerjanju policije in nadzoru nad njo. Notranje usmeritve glede obveščanja ministra, ki jasno razmejujejo razmerje med ministrom kot predstavnikom politike in policijo kot stroko, ga ne zanimajo. Te namreč omejujejo ministra v želji, da bi vedel vse in vse tudi nadziral.

Zdi se, da gre za dilemo, ki je ni, za vprašanje, ki je brezpredmetno. V praksi lahko policijski minister o policijskih postopkih ve točno toliko, kolikor hoče. Ne nujno po uradni poti. Lahko dobi informacije iz prve roke. Večina informacij v odmevnih zadevah, ki odteka s policije, ne odteka prek policijskega vodstva. Pač pa, iz različnih vzgibov, iz operative, iz pisarn podšefov, od članov preiskovalnih skupin …

Vendar Gorenak uporablja tudi uradne poti. V času ministrovanja je policiji izdal 12 ad hoc usmeritev, Kresalova oziroma njen naslednik Zalar v enakem obdobju lani pet, Gorenak je od policije 26-krat zahteval poročilo o konkretnih zadevah, Kresalova in Zalar 21-krat. Gorenak je poleg tega izdal dvoje obveznih navodil, Kresalova pa ena.

Poleg tega policija ni edini naslov za puščanje informacij, to je lahko tudi tožilstvo. Tisti preiskovalni organ, ki ga vodi Zvonko Fišer. Ta je pred dnevi dejal, da si minister želi s spremembami zakonodaje vzeti pravico, ki je nikakor ne more imeti. Ima torej minister dobre informacije zato, ker je tožilstvo zdaj v pristojnosti notranjega ministrstva? Morda. Zadevo, v zvezi s katero so se pred dnevi pri Jankovićevih izvajale hišne preiskave, na specializiranem tožilstvu vodi Blanka Žgajnar, ena izmed najtesnejših sodelavk Barbare Brezigar v času, ko je bila ta vodja tožilstva. Drugo zadevo zoper Jankovića, ki se usmerja na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, vodi sin Barbare Brezigar, Jaka Brezigar. Brezigarjeva pa je Gorenakova državna sekretarka za tožilstvo.