Intervju: Milan Kučan

Opravičevanje svojih neuspehov na strice iz ozadja se mi zdi smešno. Da se razumemo: eno so »strici«, ki z nekom enostavno niso zadovoljni ali ga ne marajo, druga pesem so pa tisti »strici«, ki vršijo pritiske za pridobivanje koristi. Te druge je enostavno treba prepustiti organom pregona, kadar prekoračijo zakonite meje. Sam se bom zadržal pri prvih, ker sem se srečeval z njimi celo življenje. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se glede tega pritoževal. Vedno sem se trudil, da sem delal tisto, kar se mi je zdelo prav. Vedel sem pa , da to ne more biti vsem všeč. To sem pač vzel v zakup, da sem se kakšnemu »šefu« zameril, če sem ocenil, da tisto, kar zahteva od mene, ni koristno za dejavnost, s katero sem se ukvarjal. Takšno je pač življenje, da človek ne more biti vsem všeč, niti ne more biti vsem všeč tisto, kar delaš. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se za svoje neuspehe izgovarjal na strice iz ozadja, pač pa sem se umaknil iz dejavnosti, če nisem mogel uspešno opravljati svojega dela.

Ravno tako se mi zdi smešno, ko nekateri zahtevajo, da se iz političnega delovanja umaknejo nekateri »stari« politiki. Tistim, ki to zahtevajo, postavljam vprašanje, kakšni demokratični principi delovanja so to, če bomo prebivalce kategorizirali na tiste, ki so zaželeni in na tiste, ki niso zaželeni, čeprav nastopajo v skladu z Ustavo in Zakoni? Po mojem niso problem tisti »stari« politiki, ki jim ni vseeno, kam plove naša barka, ampak so problem tisti prebivalci, ki se nočejo angažirati v demokratičnih procesih. Zlasti to velja za mlade izobražence, ki bi lahko veliko prispevali k našemu boljšemu jutri, namesto da čakajo, da bo nekdo drug opravil to delo namesto njih.

Enako nevredno, kot je izgovarjanje na strice iz ozadja, je tudi izgovarjanje na politično zaroto pri tistih, ki so v preiskavi organov pregona. V interesu zdravja našega političnega sistema taki ljudje ne bi smeli imeti dostopa do javnih funkcij. Zato na naslednjih volitvah ne bom volil Boruta Pahorja za predsednika države.