Gorenakove buške

»Razbit parlament in nepoškodovani razbijači. Preprosto, jaz tega ne bom nikoli akceptiral,« je ob študentskih demonstracijah maja 2010 dejal poslanec Vinko Gorenak. Na nujni seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, ki mu je predsedoval, so razpravljali o sumu političnega vpliva ministrice Katarine Kresal na delo policije. Gorenaka in druge poslance SDS je motilo, da med posamezniki, ki so v stavbo parlamenta in policiste metali granitne kocke, ni bilo več poškodovanih. Hoteli so izvedeti, ali je ministrica policiste omejila, da niso posredovali odločneje. Da bi policija v prihodnje laže »kakšno buško naredila kakšnemu anarhistu«, kar ne bi povzročilo »čisto nobene škode«, kot se je izrazil Gorenak, je takratnemu direktorju Janku Goršku ponudil možnost spremembe zakonodaje.

Goršek je poslancem pojasnil, da je bilo delo policistov strokovno in zakonito, upoštevali so tudi načelo sorazmernosti. Lotili so se posameznih razgrajačev in postopoma vzpostavili javni red in mir, ne da bi razbesneli množico.

Čisto drugače in huje je bilo na demonstracijah proti županu Francu Kanglerju v Mariboru. Policisti so se odločili razgnati vse hkrati, tudi tiste, ki so protestirali mirno. Uporabili so solzivec, ukaz, naj se protestniki odstranijo, pa podkrepili s pendreki. V bolnišnici je končalo nekaj deset ljudi, samo na torkovih protestih je bilo po vsej Sloveniji pridržanih 141 posameznikov.

Na študentskih demonstracijah leta 2010 je policija ravnala drugače. Mirni protestniki so lahko demokratično izrazili svoje zahteve, nasilneži so dobili globe. Takrat v bolnišnici ni končal nihče.