Urša Marn

 |  Mladina 17  |  Ekonomija

Ožemanje podjetnikov

V krizi zvišali nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč

Hlodi, ki v Logatcu čakajo na razrez.

Hlodi, ki v Logatcu čakajo na razrez.
© Uroš Abram

V času gospodarske krize, ko je poslovanje podjetij zelo oteženo, so v občini Logatec občutno, kar za četrtino, zvišali vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, s čimer so še bolj ogrozili preživetje podjetij. Po ostrem protestu lokalnih obrtnikov in podjetnikov je občina nadomestilo sicer nekoliko znižala. »Kar pa je bil zgolj pesek v oči,« trdi Bogdan Oblak, predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice v Logatcu, saj je občina obenem občutno zvišala nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča, torej za zemljišča, na katerih še ni stavb, je pa na njih dovoljena gradnja.

Primerjalna analiza zbornice je razkrila, da podjetja v občini Logatec plačujejo višje nadomestilo, kot ga plačujejo podjetja v nekaterih drugih občinah. Oblak, ki je tudi sam podjetnik, pravi, da po novem za nezazidano stavbno zemljišče plačuje bistveno višje nadomestilo kot za zemljišče, na katerem ima proizvodno halo, kar se mu zdi absurdno. Pomenljivo je, da se je občina Logatec za zvišanje nadomestila odločila, čeprav njene javne finance niso ogrožene. Lani se je v občinski proračun nateklo 13,4 milijona evrov prihodkov, izdatki pa so znašali 10,8 milijona evrov, kar pomeni, da je občina lansko proračunsko leto končala z znatnim presežkom. Z zvišanjem nadomestila za pravne in tudi za fizične osebe se je v občinsko blagajno nateklo dodatnih 300 tisoč evrov. Vendar hiter izračun pokaže, da bi občina tudi brez zvišanja te dajatve lansko leto končala s presežkom.

Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je sicer eden glavnih virov za polnjenje občinskih proračunov. Po podatkih davčne uprave ta dajatev, za odmero katere so pristojne občine, iz leta v leto narašča. Pri čemer gre za dajatev, ki je že v osnovi krivična, saj občine njeno višino določajo administrativno, brez nepremičninskih evidenc ali poročil o tržnem stanju nepremičnin. Se pravi, da ta davčna obremenitev nima prav nobene neposredne povezave z vrednostjo nepremičnine.

Po Oblakovem mnenju je neetično, da se sredi hude krize podjetja še dodatno davčno obremenjujejo. Kot dober zgled navaja občino Ilirska Bistrica, kjer so ravnali diametralno nasprotno od občine Logatec: da bi ne ogrozili poslovanja podjetij in bi ohranili delovna mesta, so lastnikom poslovnih objektov nadomestilo znižali kar za 60 odstotkov. Zaradi tega se bo v bistriško občinsko blagajno letos sicer nateklo skoraj pol manj nadomestila kot lani, vendar je to še vedno manj boleče od morebitnega propada podjetij ali njihovega bega v davčno prijaznejše občine.

Zaradi protesta obrtnikov in podjetnikov zdaj tudi v občini Logatec spoznavajo, da so storili napako. Župan Logatca Berto Menard pravi, da bo občinskemu svetu predlagal korekcijo odloka, da bo nadomestilo za vsa nezazidana stavbna zemljišča v občini vrnjeno na podobno raven kot lani. Še pametneje pa bi bilo, če bi država to dajatev odpravila ter namesto nje uvedla sodoben davek na nepremičnine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.