»Sem zgolj opazovalec«

Lahko fotografija reši svet? Lahko svet reši novinarstvo? Če je »rešiti« morda preveč utopična beseda, ali lahko novinarstvo, fotografija in fotožurnalizem spremenijo svet, branijo človekove pravice in preprečujejo kršenje teh pravic?

Za uglednega francoskega fotografa in fotoreporterja Jeroma Delayja, ki je Ljubljano te dni obiskal kot gost Festivala fotografije in človekovih pravic ter se nam predstavil s fotografijami iz Malija, je odgovor že več let jasen: ne. Po več kakor tridesetih letih izkušenj z Balkana, Bližnjega vzhoda, iz ZDA in Afrike je glavni fotoreporter ameriške tiskovne agencije Associated Press za Afriko trdno prepričan: ne. To ni naloga poklicnih fotoreporterjev, kakršen je sam.

Vsak dan je posnetih ter v medijih in na spletu objavljenih na stotine milijonov fotografij. A zaradi bombardiranja s fotografijami se zmanjšuje občutljivost ljudi za vprašanja kršenja človekovih pravic. Dokler so na varnem, so mimogrede indiferentni do vojn in trpljenja daleč proč od njih. Kako torej fotografijo narediti učinkovito in kaj ob poplavi posameznikov s fotoaparati čaka poklicne fotografe?

Po Delayjevem mnenju je naslednja stopnja v evoluciji poklicne fotografije njena večja povezanost z umetnostjo. Tudi njega so še pred desetimi leti zanimali le surovi podatki, zgolj tisto, kar je očitno; sčasoma pa to zanj ni bilo več dovolj. In ni edini.

Na natečaju World Press Photo večkrat nagrajeni francoski fotoreporter Luc Delahaye se je pred časom odločil, da bo postal umetnik in na leto posnel le eno, tehnično dovršeno fotografijo. Ker je edinstvena morda učinkoviteje opozarja na ujeto problematiko. Francoski umetnik JR po vsem svetu izvaja aktivistične fotografske akcije, v katerih portretira posameznike iz ranljivih družbenih skupin. Fotografije potem v ogromnih formatih pristanejo na strehah, jumbo plakatih, zidovih ... in s tem spreminjajo svet.

Omenjena projekta sta sicer nekaj drugega kot medijski fotožurnalizem, ki je služba, s svojimi zahtevami. »Vsi smo del sistema. Lahko pripomoremo k dvigovanju zavesti. Vendar pa sam kot posameznik nisem v položaju, da bi reševal svet. Sem zgolj opazovalec. Naloga drugih je, da o tem, kar sem videl, sodijo,« je neomajen Delay.

Podoba lahko spodbudi k maščevanju ali kliče k miru. Zato je ključno, kakšen podpis posnetku doda fotograf. In zato je razumljivo, da imajo vsi udeleženci vojn velik apetit po vplivanju na interpretacije fotografov. Da bi se tem pritiskom izognili, fotografi »Delayeve« agencije Associated Press – uradno (!) – ne smejo sodelovati niti z nevladnimi organizacijami. Sam se skuša pritiskom izogniti tudi s pomočjo svojih bogatih izkušenj. Kot pravi, moraš tistim, katerih stran domnevno dokumentiraš, v glavo vedno vcepiti svojo idejo tako, da mislijo, da je njihova.

Takšno razmišljanje mu je omogočilo, da je postal edini fotoreporter, ki je na frontni črti lahko spremljal Gadafijeve sile. V Iraku je bil eden redkih fotografov, ki niso sodelovali z ameriškimi silami ali uporniki, temveč s Huseinovim režimom. Zato, da je ujel drugačen pogled, zajel informacije, ki so drugim ušle. In to je bilo pogosto. Ko so ga v Libiji peljali v mrtvašnico pogledat žrtve domnevnega ameriškega napada, mu je bilo hitro jasno, da so pred njim odkopana trupla. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za žrtve Gadafijevega režima ...

Spreminjanje sveta res ni njegova naloga, a s svojim delom je že spremenil življenje nekaterih posameznikov na bolje. Denimo življenje deklice, katere starši so bili ubiti v Sarajevu. Zaradi objave njene fotografije na naslovnici nekega nemškega časopisa in angažiranja Nemcev ob tem mlada ženska danes končuje študij medicine v Münchnu.

Delay pa se medtem spoprijema z enakimi travmami kakor vojni veterani. Svojo profesijo po toliko letih vidi kot nekakšno destruktivno zasvojenost. A dokler bodo njeni učinki konstruktivni, bo imel zagon za naprej.

Fotografska razstava:
Jerome Delay: Mali - nevidna vojna
Kje: atrij ZRC SAZU, Ljubljana
Kdaj: do 7. junija 2013

* V okviru festivala so na ogled še tri druge razstave: Sarah Elliot in zmagovalne fotografije natečaja Globalni SVET (oboje v KUD France Prešeren, Ljubljana, do 23. junija 2013) ter Klaudija Poropat (Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, do 31. avgusta 2103).