Dva leva / Vlado Miheljak: Kaj je počela Mladina pred 25 leti?

»Da ima neka skrajno radikalna revija, ki ima dostop do obtožnega predloga, mesec dni prej, kot ga dobi obtoženi, tak vpliv na državno tožilstvo, da njene nebuloze ponavlja celo v zaključnih besedah, je zaskrbljujoče. Treba se je vprašati, kaj stoji za obema.«

»Na začetku so bile Murgle,« bi lahko s svetopisemsko pompoznostjo oslikali stalnico paranoidnega iskanja najprej razrednega in federalnega, kasneje notranjega, protiosamosvojitvenega sovražnika. Kako banalno. Takrat, pred 25 leti in več, ko se je predvsem in skoraj izključno skozi Mladino teden za tednom vil vihar provokacij, so iz vojaških in unitarističnih krogov nenehno prihajali namigi, da za vsem stoji slovenska secesionistična partija, ki jo pooseblja Kučan. Nekateri novinarji srbskih časopisnih hiš, npr. promiloševičeva Plavevska, ali dežurni medijski stražar Jugoslavije po meri JLA, Lazanski, so to nenehno eksplicitno namigovali. Kar je bila seveda neumnost. Resnica je bila takšna, da se je slovenska partija bala Mladine kot hudič križa, ker je imela nenehno težave z njo in zaradi nje. Ni šlo toliko za same ideje, ker si je tudi reformirana Kučanova partija želela – sicer kontrolirano in postopno – odklapljanja od federacije, ki je takrat že bila v čvrstem Miloševićevem objemu, ampak za Mladinino radikalnost in zlasti provokativnost. Če odmislimo Radio Študent, ki je imel v tistem času zgolj lokalni domet, je bila Mladina osamljen otok opozicijskega žurnalizma v slovenskem in jugoslovanskem medijskem svetu.