-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Dva leva
Starejši bralci Mladine in vsi, ki so konec osemdesetih že intenzivno spremljali politično dogajanje, se gotovo spomnijo t. i. Mladininega parlamenta. Namreč, ko je bilo medijsko prezentiranje javnomnenjskih anket še v povojih, smo (leta 1988) naredili prvo preferenčno simulacijo takrat še zadnje tabuizirane teme – večstrankarskega sistema. Zaradi banalnega dejstva, da je zelo velik del volilnega telesa imel zgolj stacionarni telefon, je bila anketa izvedena na solidnem terenskem vzorcu v t. i. face to face intervjujski situaciji. Ker je bil to čas morda celo večje sproščenosti kot dandanašnji, so bili rezultati ob predpostavki reprezentativnosti vzorca vsekakor relevantni.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Uvodnik
Premierki Alenki Bratušek velja nekaj priznati: v dveh mesecih ji je uspelo narediti iz države politično normalno državo. Na političnem prizorišču se marsikaj dogaja, a v bistvu so razmere normalne. Mir je. Kaj želimo reči s tem? Da ne glede na to, da v državi poteka politična dejavnost, z vsemi klasičnimi pretresi, ne moremo več govoriti o občutku izrednih razmer. In to je velika stvar. V resnici ta elementarni »v deželi je mir« ni seval iz vladnih dvorov že zelo dolgo, od časa pokojnega Janeza Drnovška.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Javna pamet
Ko to pišem, grška javna RTV, ki so jo zaprli, kakor zapreš pipo z vodo, spet oddaja. Vlada pa se dogovarja o »zamenjavi« zdajšnje RTV z »vitkejšo« in »transparentnejšo« RTV. Kljub temu je kapitalsko-imperialni trojki vaja iz odpravljanja demokracije v Evropi kar uspela. Protestni odziv na ukinitev javne RTV v Grčiji je bil po Evropi šibek. Skoraj ni segel čez meje stanovske zaskrbljenosti novinarskih kolegic in kolegov. Javne RTV po Evropi v poročanju poudarjajo izgubo delovnih mest, molčijo pa o tem, kaj pomeni odprava javne TV za demokracijo. To velja tudi za BBC, ki ga učbeniki novinarstva postavljajo za vir in zgled javne RTV, čeprav ne ustreza več temu pojmu. Javna korporacija BBC je danes ideološki aparat finančnega kapitala. Poročila BBC World so embalaža za oglaševanje letalskih družb, bank in zavarovalnic. Odplačevanje grških dolgov poplačuje napačne naložbe in pogoltnost Cityja. Grki plačujejo z ukinjanjem svojega zdravstva, šol in RTV, kar bi drugače morali plačevati britanski zavarovanci kot socializacijo bančnih dolgov svojim kapitalistom. BBC vnaprej blokira zavest, da bi morali biti navadni Britanci solidarni z navadnimi Grki. Tako ne ravna kakšna komercialna RTV v »novi Evropi«, pač pa svetovni zgled javne RTV. Čas je, da se vprašamo: kaj in koga branimo, ko branimo grško javno RTV?
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Pod črto
O tem, da se bosta Kitajska in Amerika prej ali slej znašli skupaj, da bi se dogovarjali ali se celo dogovorili o »posebnih odnosih«, special relationship, nismo po svetu načelno nikoli razmišljali. Izhajalo je iz same narave svetovnih odnosov, kakršni so se izoblikovali – kot obrazec in morda celo nepisana tradicija – po drugi svetovni vojni. Saj si drugače nihče ne more predstavljati vsaj za silo nemotenega in mirnega življenja v svetu. Bi si človek, pa četudi v šali, lahko predstavljal, denimo, posebne odnose med ZDA in Estonijo? Nikakor, a ne zato, ker je Američanov več kot 200 milijonov, Estoncev pa še precej manj kot Slovencev.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Ekonomija
Poslovna saga o prodaji Mercatorja se očitno bliža koncu, in kot vse velike zgodbe razkriva veliko. Tu so najprej zgrešeni poslovni modeli, slabo korporativno upravljanje in prekomerno zadolževanje družbe. Mercatorjevo usodo je v resnici zapečatila visoka politika z lastninskim mešetarjenjem, banke in njihov začarani dolžniški preplet so to zgolj nadgradile. Odpovedali so tudi nacionalni regulatorji trga in financ. Agrokor in Todorić sta na drugi strani seveda ravno tako problematična prevzemnika. Od tod množica poizkusov prodaje in zakulisnih blokad, ki so dodatno skazili korporativno podobo Slovenije v mednarodnem poslovnem svetu. Ogledalo torej, ki pove vse, kar je treba vedeti o sedanjih tegobah tranzicijske Slovenije.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kolumna
Slavoj Žižek je nedavno rekel, da levica potrebuje Gospodarja in levo Margaret Thatcher, ki bi pritegnila tudi del desnih volivcev. Dopolnil ali korigiral ga je Jože Vogrinc, češ: Žižek bi moral vedeti, da je Gospodar najprej rezultat gibanja, šele potem in za nazaj je lahko njegova zbiralna leča.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Pamflet
Medijske hiše na čelu s POP TV so začele množično odpuščati novinarje, namesto običajnih plač pa jim nudijo delo prek pogodb. Zakaj to počnejo? Bi rada ustvarjala boljše vsebine s tem, da bi bolje nagrajevala domiselne in prodorne prispevke? Ne, logika je brutalno preprosta: podjetja s tem znižajo stroške za zaposlene in povečajo dobiček. Vodi jih torej princip, kako čim manj plačati za zaposlene, kajpak ob verovanju, da dobro plačilo ni povezano z boljšim delom.
Iskanje brez piškotkov ni možno
