Nove svetlobne resolucije

Septembra lani so se s polic trgovin v Evropski uniji poslovile še zadnje žarnice z gorilno nitjo, tokrat tiste najšibkejše. Evropska komisija pregon klasičnih sijalk, sijalk z motnim steklom in visokoenergijskih halogenskih žarnic utemeljuje z znatnim prihrankom električne energije in zmanjšanjem vplivov na podnebne spremembe. Regulacija trga je sicer opazno spodbudila razvoj varčnih tehnologij. Če utemeljeno, bo povedal čas.

Slovo 130-letne klasike

Če niste ravno goreč privrženec klasičnih žarnic z žarilno nitko, najbrž niste niti opazili, da so s polic izginile še zadnje predstavnice te vrste. Direktiva EU je zapovedala, da se od leta 2009 pa do danes navadne žarnice in druga energetsko neučinkovita svetila umaknejo iz prodaje. Do leta 2016 naj bi s trga popolnoma izginile. Tako naj bi privarčevali kar nekaj energije – po oceni evropskega komisarja za energetiko bomo do leta 2020 prihranili toliko energije, kot je v enem letu porabi enajst milijonov gospodinjstev – ter dolgoročno poskrbeli za okolje in prostor.

Kljub zagotovilom, da je opuščanje energetsko neučinkovite razsvetljave želja tako potrošniških organizacij kot tudi industrije, pa se še vedno najde lepo število nasprotnikov ukinitve in nezadovoljnih potrošnikov kot tudi kar nekaj teorij zarote in očitkov o ustvarjanju novih monopolov, ki da spominjajo na Phoebusov kartel. Ravno potrošniške organizacije opozarjajo, da imajo največkrat opravka z zavajajočimi navedbami življenjskih dob, saj da naj bi se življenjska doba varčnih sijalk dejansko zmanjševala. Kopja se lomijo še ob nekajkratni ceni novih svetil, nezadovoljivih oblikovalskih rešitvah, ’hladnem’ in nenaravnem spektru svetlobe (neutemeljeno, saj so na trgu že dlje časa sijalke, ki posnemajo dnevno svetlobo), migetanju in utripanju svetlobe, porabi jalove energije in energije, ki se porabi pri izdelavi samih svetlobnih teles. Prav tako je med potrošniki prisoten strah pred možnimi zdravstvenimi težavami, predvsem za ljudi s fotosenzibilnimi težavami, ter možnosti zastrupitve z živim srebrom pri nekaterih varčnih (fluorescentnih) svetilkah. Čeravno razumemo nekatere zadržke ter človeško nrav, ki nerada vidi, da se nekatere stvari izvajajo pod prisilo, morda podcenjujemo dolgoročne pozitivne posledice, ki jih prinašajo spremembe na področju umetne svetlobe.

Nove tehnologije

Nove oziroma novo-stare tehnologije, ki so nam na voljo, so tako varčne kompaktne fluorescenčne sijalke, halogenske svetilke in sijalke iz svetlečih diod – LED.

Halogenska svetila so v bistvu izboljšane klasične žarnice z dodanim plinom, ki obnavlja žarilno nit in tako podaljšuje njeno življenjsko dobo. Za osnovno osvetlitev so primernejše varčne sijalke, ki so na trgu že dlje časa – skoraj celotna ulična in zunanja razsvetljava je neonskega varčnega tipa. Vendar oboje vztrajno izpodrivajo LED-svetila.

Največji preskok v zadnjih nekaj letih se je zagotovo zgodil na področju svetlečih diod. Ob začetnem nezaupanju in vrtoglavih cenah se zdi, da je LED-tehnologija že prevzela vodilno mesto na trgu svetlobnih teles. Cenovno še vedno ni najugodnejša rešitev, a recimo, da njeno ceno (ki tudi razmeroma hitro pada) odtehtajo zelo dolga življenjska doba, minimalno segrevanje, majhna energijska poraba in posledično počasna izguba svetilnosti. In neverjetni napredek v tehnologiji, ki mu je kar težko slediti. Že zdaj so LED-svetila glavna komponenta v prometni in drugi cestni signalizaciji, avtomobilski in letalski industriji, velikih oglaševalskih zaslonih, televizijah, računalniških ekranih … Počasi, a vztrajno se uveljavljajo tudi v gospodinjstvih, kjer prevzemajo vlogo zvestih 60-vatnic.

Čeprav Philipsova 12-vatna sijalka EnduraLED s fosfornim premazom po videzu niti malo ne spominja na klasično žarnico, je eden prvih odgovorov nanjo – oddaja toplo rumeno svetlobo, enakovredno 60-vatni klasični žarnici, in ima skoraj dvajsetletno življenjsko dobo. V dveh letih, kar je na trgu, je dobila kar nekaj posnemovalcev ter prispevala k pocenitvi in proizvodnji cenejših LED-žarnic za vsakodnevno rabo.

Svetlobno onesnaževanje – rešljiv problem?

Čeprav nove, varčne LED-svetilke pronicajo v domove in ste eden tistih, ki jih vestno ugašajo za seboj, pa se še vedno soočamo z naraščajočim številom LED-zaslonov, ki bijejo v oči, podnevi in ponoči. Če je torej sleherni potrošnik ’prisiljen’ k varčevanju energije za osvetlitev lastnega doma, ali to posledično pomeni, da je regulacija trga prispevala k manjšemu svetlobnemu onesnaževanju globalno?

Mednarodna organizacija Temno nebo (International Dark-Sky Association) opozarja, da svetlobno onesnaženje narašča za približno štiri odstotke na leto. Vendar tudi na tem področju ne gre prehitro obupati. Njena slovenska izpostava (www.temnonebo.org) je prispevala k sprejetju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (2007), ki nadzoruje in delno omejuje svetlobne emisije umetnih izvorov. Društvo, ki opozarja na negativne posledice onesnaževanja na okolje, ljudi in živali, se zavzema predvsem za namestitev boljše, ekološke zunanje razsvetljave. To so popolnoma zasenčene ulične svetilke, ki svetlobni tok emitirajo navzdol in ne navzgor, kjer se brez koristi izgublja v nebo.

Mestne oblasti v Los Angelesu so se zavezale, da od februarja 2009 postopoma nadomestijo 140 tisoč cestnih svetil z novimi uličnimi svetili LED, ki ne svetijo nad vodoravnico. V poročilu, ki so ga izdali letos, letno privarčujejo 63 odstotkov energije, prenova bo poplačana v sedmih letih ali manj – LED-tehnologija konstantno napreduje in se posledično ceni. Odziv meščanov in številke same so botrovale k zavezi, da sčasoma nadomestijo celotno ulično omrežje. ’Pilotni’ mega projekt je obrodil sledove, Los Angeles pa je dobil posnemovalce po svetu, med njimi sta vsaj v delnem obsegu tudi nam bližnja Split in Beograd. Varčnejše in ekološke ulične svetilke, ki ne razsipavajo svetlobe po nepotrebnem, so dostopne tudi na našem tržišču.