Dva leva / Vlado Miheljak: Država dveh domovin
(in dveh zmerno bistrih plemen)
»Zgodilo se bo marsikaj, česar danes nihče ne pričakuje, in na to je treba biti pripravljen,« je dejal in člane ter simpatizerje pozval, naj si čez poletje naberejo moči »za vročo jesen in naslednjo pomlad«.
»Oče naš, kateri si v nebesih ... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, kateri si v nebesih ... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo!«

Ne vem, kako, ne vem, kaj, a nekaj bo treba narediti. Ker tako preprosto več ne gre. Prav vsakič v tem času pride do iracionalnega prepira. Namreč na proslavi dneva državnosti. Teme, o katerih se prepirajo, sicer niso iracionalne. So stvar temeljnega premisleka, kdo smo, kaj hočemo, iz česa izhajamo. Iracionalni so vložki v razhajanja.
