Maja Novak

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Ihta

Lop po ženskah!

»Težko je biti Slovenec, ampak lahko te je sram,« je pred leti duhovito izjavil komik Pižama. Pa mu, ti šment, tokrat izjemoma ne morem dati prav. Zakaj bi se sramovala nečesa, česar si nisem prostovoljno izbrala – in vice versa, od kod mi pravica, da sem na to ponosna? Če bi bil lahko kdo ponosen na moje, tvoje, naše in vaše slovenstvo (ali se ga sramoval), bi bili to kvečjemu moji, tvoji, naši, vaši starši, ampak ... Si predstavljate mladca, ki izvoljenki reče: »Draga, narediva otroka, ker bo Slovenec!« Nasprotno, bojim se, da je še danes prvi stavek v življenjepisu prenekaterega državljana tisti znameniti: »Oh, daj no, ne bodi no taka, saj obljubim, da bom pazil!«

Heni Erceg

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Hrvaška

Cesarju, kar je cesarjevega

Lepo, da so nesporazumi odpravljeni in so se Hrvatje in Slovenci – kot dobri sosedje – znašli v skupni evropski družini, tik pred slovesnim sprejetjem Hrvaške v EU pa je dogovorjeno tudi vse v zvezi s prodajo slovenskega Mercatorja hrvaškemu velikanu Agrokorju. Vsakršne kritike ali sume o vpletenosti politike v to transakcijo vladajoči eliti obeh držav užaljeno zavračata in se sklicujeta izključno na prosti trg in dobre liberalne običaje. Po trditvah obeh naj se torej politični pragmatizem z ničimer ne bi bil vmešal v to, da se je Slovenija odrekla svoji veliki trgovski verigi, niti v to, da je v zameno dobila pomembno možnost vstopa na propulzivni hrvaški trg z električno energijo.

dr. Bogomir Kovač

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Ekonomija

Lastnina

Slovenski parlamentarci so prejšnji teden potrdili prodajo 15 državnih podjetij, politična vrata privatizaciji so torej odprta. Prodajne postopke tehnično ureja Sod, privatizacija pa tudi tokrat poteka brez prave strategije, mimo jasnih razvojnih namer in ekonomskih ciljev. Velja bolj za izsiljeno politično rešitev, izpolnjevanje zavez mednarodnim institucijam, manj gre za premišljene poslovne in korporativne rešitve. Za nameček bo po sili razmer privatizacijo spremljalo tudi podržavljanje prek »slabe banke«. Ne gre torej za politični umik države, temveč za ekonomsko realokacijo lastnine.

Janko Lorenci

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Kolumna

Sramotni napad

Sodstvo in politika sta se zapletla v resen konflikt. Oblast v lepem sozvočju z opozicijo pritiska na tretjo vejo oblasti, jo mehča in straši. Pritisk je močan. Izvršna oblast skuša z novelama dveh zakonov dobiti neposreden nadzor nad administrativnim delom sodišč in posredno tudi možnost za poseganje v konkretne zadeve. Število sodnikov se bo zmanjšalo, denarja za sodstvo bo manj. Predsednika vrhovnega sodišča Maslešo so nekako pripravili do tega, da je svojemu stanu v škodo podpisal zavezo državljanom, ki nalaga sodiščem visoke, verjetno nedosegljive obveznosti. Na tej podlagi bo mogoče visoke sodne predstavnike odstavljati ali jih držati na kratko. Nadaljuje se tudi psihološki pritisk: grožnje z odpravo trajnega mandata, trditve, da so sodišča zaradi sodnih zaostankov kriva za slabo pravnost in gospodarsko škodo, in pa rokovnjaščine ministra Pličaniča, ki je komaj kaj manj populističen, razbijaški in sovražen do sodstva kot njegov občudovani Janša.

Bernard Nežmah

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Pamflet

Rdeča zvezda namesto vsebine

Zaradi nastopa praporščakov iz vrst borčevski organizacij NOB je udeležbo na svečanostih ob dnevu državi protestno odpovedala največja opozicijska stranka SDS. Seveda se je hitro razširil glas o izgubljanju časa v neproduktivnih polemikah in nepotrebnih delitvah. Za mnoge je simbol rdeče zvezde simpatičen, saj jih spomina na svetle plati osebne in državne zgodovine.

Vlado Miheljak

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Dva leva

Država dveh domovin

Ne vem, kako, ne vem, kaj, a nekaj bo treba narediti. Ker tako preprosto več ne gre. Prav vsakič v tem času pride do iracionalnega prepira. Namreč na proslavi dneva državnosti. Teme, o katerih se prepirajo, sicer niso iracionalne. So stvar temeljnega premisleka, kdo smo, kaj hočemo, iz česa izhajamo. Iracionalni so vložki v razhajanja.

Grega Repovž

28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Uvodnik

Omama oblasti

Kdor se je zadnje čase srečal z zdravstvenim sistemom, ve, da ima ta težave. Težave so seveda premila beseda. V resnici bolnišnice in zdravstveni domovi vsak dan le zvozijo – in povsod so dan za dnem na tem, da se jim nekje zalomi. Sliši se patetično: ampak na koncu gre za odločitev zdravnic, zdravnikov, sester, vseh drugih, ki na voljo dajejo svoj čas in energijo – pri čemer so situacije pogosto popolnoma nore, nekateri za svoje paciente vsak dan kršijo pravila. Če bi rekli, dovolj, delamo le v okviru svojih zadolžitev, bi se sistem v trenutku sesul.