Žvižganje proti vetru

Edward Snowden trpi zaman

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 51, 20. 12. 2013

Nemški Spiegel je letos tako rekoč serijsko razkrival tajne dokumente, ki so jasno in nedvoumno dokazovali, da ameriška Nacionalna varnostna agencija (NSA), alias »največja, najdražja in najvplivnejša tajna služba na svetu«, alias »kibernetska tajna policija«, alias »digitalna Udba«, širom po Evropi prisluškuje evropskim državljanom, da nadzoruje vse evropske države (razen prijateljske Britanije), da meri tudi v evropske vlade (vse tja do nemške kanclerke), da prisluškuje evropskemu parlamentu, da to počne stalno, pedantno, obsežno, izčrpno, kontinuirano in sistematično in da ji pri tem početju asistirajo številne globalne telekomunikacijske, informacijsko-tehnološke, softverske korporacije.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 51, 20. 12. 2013

Nemški Spiegel je letos tako rekoč serijsko razkrival tajne dokumente, ki so jasno in nedvoumno dokazovali, da ameriška Nacionalna varnostna agencija (NSA), alias »največja, najdražja in najvplivnejša tajna služba na svetu«, alias »kibernetska tajna policija«, alias »digitalna Udba«, širom po Evropi prisluškuje evropskim državljanom, da nadzoruje vse evropske države (razen prijateljske Britanije), da meri tudi v evropske vlade (vse tja do nemške kanclerke), da prisluškuje evropskemu parlamentu, da to počne stalno, pedantno, obsežno, izčrpno, kontinuirano in sistematično in da ji pri tem početju asistirajo številne globalne telekomunikacijske, informacijsko-tehnološke, softverske korporacije.

Ergo: NSA ima popoln nadzor nad Evropo, evropskimi politiki, evropskimi poslanci in evropskimi državljani, Evropa pa nad njo nima absolutno nobenega nadzora. NSA je v Evropi onstran nadzora. In še posebej: onstran evropskega nadzora. Počne lahko, kar hoče. In to tudi počne. Vsak analitik NSA lahko vsak trenutek meri v kogarkoli, je povedal Edward Snowden, nekdanji analitik NSA, ki se je potem zatekel v Rusijo. NSA je v Evropi povsem deregulirana.

Evropski parlament je ponorel, toda le zato, ker druge možnosti ni imel – Spiegel in drugi mediji so pač razkrili, kaj počne NSA. Evropski parlament raje ne bi ponorel, toda ni mu preostalo drugega. Ali bolje rečeno: ni mu preostalo drugega, kot da se dela, da je ponorel. Navsezadnje, NSA ima svoj štab resda v ameriškem Fort Meadu, toda ima ga tudi v Evropi – le slab streljaj od Bruslja, nedaleč od evropskega parlamenta!

Ergo: EU nima nič proti NSA. Tolerira jo. Že leta. In desetletja. To, da prisluškuje evropskim državljanom, nikogar ne moti. Še več – prisluškovanje evropskim državljanom niti samih evropskih državljanov ni kaj prida zrevoltiralo. Nič, Evropejci so že tradicionalno bolj zaskrbljeni zaradi ameriškega prisluškovanja Američanom kot pa zaradi ameriškega prisluškovanja njim samim, Evropejcem. Ko so pred leti izvedeli, da je Bush odobril prisluškovanje ameriškim državljanom, so bili šokirani: kaj takega! Srhljivo! Ne dopustimo, da NSA prisluškuje Američanom! Naj raje prisluškuje nam! Mi smo tako kul!

Toda problem je hujši, kot se zdi na prvi pogled: ker EU že leta in leta pušča, da Amerika prisluškuje evropskim državljanom, pomeni, da tudi do drugih pravic in svoboščin nima kakega silnega spoštovanja, zato ne preseneča, da z lahkim srcem tolerira in spodbuja neoliberalne politike drastičnega varčevanja, deregulacije, vitke države in razbijanja socialne države.

Ko enkrat popustiš pri prisluškovanju, odpreš vrata pekla – potem namreč lažje popustiš tudi pri kršenju drugih pravic in svoboščin. Edward Snowden trpi zaman.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani