Razredni boj / Junaki za jutri
Ker je trg dela vse okrutnejši, so za vzornike obveljali tisti, ki ne računajo več na državo, ampak poskrbijo sami zase
Ko je izgubil status študenta, je diplomirani gozdar Uroš Robič izgubil tudi možnost za delo v stroki. »Jaz lahko preživim, za tiste z družino pa je težko,« pravi o plači smetarja.
V sredo, teden pred božičem, je 27-letni Aleš Žganjar sedel v lokalu v središču Ljubljane, pil zeleni čaj z mlekom in razlagal svoje načrte, da bo postal kuhar. »Imam cel kup formalnih in neformalnih izkušenj, pišem spletni blog o kuhanju, sem samozavesten, pridobil si bom nacionalno poklicno kvalifikacijo,« je našteval z zavedanjem, da to ne bo dovolj. Zato bo čez en mesec, ko bo na zavodu za zaposlovanje prijavljen tri mesece in bo izpolnil pogoje za subvencijo, pridobil status samostojnega podjetnika. Tako bo za morebitnega delodajalca cenejši, kot če bi bil pri njem zaposlen. »Če smo se že morali sprijazniti s tem, da se moramo prodati, si moraš vsaj ustvariti neko pogajalsko izhodišče, neke pogoje, pod katerimi se lahko prodaš,« je utemeljil svoje »podjetniške« načrte.