Pravi zgodovinar?

Z zamolčanjem, lažjo in nevednostjo lahko delu prebivalstva, ki hlepi po novih resnicah, pravilno ideološko usmerjeni zgodovinarji pričarajo nova dejstva.

Tako je dr. Milko Mikula v svoji knjigi »Rdeče nasilje«, na stani 5 ugotavlja, da je povojno vodstvo prevzelo kazni iz sovjetskega in da je bil pravni sistem totalitaristični in stalinistični. Našteje tudi vse kazni. Enako stališče je v odločbi U-I-60/94 zapisalo tudi Ustavno sodišče RS in da je potrjeno predvsem z novejšimi deli zgodovinskih avtorjev.

Morda bi od pravnikov pričakoval, da se bodo sklicevali na primerjalno analizo med pravom Avstro-Ogrske, kraljevine SHS in Jugoslavije, zakoni povojne Jugoslavije in sovjetskim pravom, nič ne bi škodovalo, če bi primerjali tudi zakone carske in komunistične Rusije.

Na strani 240, omenjene knjige dr. zgodovine citira Kazenski zakon kraljevine SHS iz leta 1929, ki je veljal tudi v kr. Jugoslaviji.

»Zakon o vrstah kazni, sprejet 10. julija 1945, je uvedel vrsto novih kazni, ki jih jugoslovanski kazenski zakonik iz leta 1929 ni poznal:

- odvzem prostosti s prisilnim delom,

- prisilno delo brez odvzema prostosti,

- izgon iz kraja bivanja,

- izguba političnih in posamičnih državljanskih pravic,

- izguba pravice do javne službe,

- prepoved izvrševati določen poklic ali obrt,

- zaplemba imovine,

- izguba državljanstva.«

Nepoznavanje zakonodaje kr. Jugoslavije in namenske laži, razkrije sledeče:

KZ objavljen v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti , dne 18. junija 1929 v 35. člen, druga alineja - stranski kazni sta izguba časnih pravic in izguba službe; 40. člen, 4 alineja – Vsak obsojenec mora delati; 38. člen- 2 alineja: zatočenje se prestaja v posebnih kazenskih zavodih; 47. člen našteje pomen izgube časnih pravic: prepoved zaposlitve v državni ali javni službi in opravljanje javnih poklicev, akademska dostojanstva, odlikovanja in druge javne počasti, glasovati na volitvah, biti voljen in izvrševati politične pravice.

Pravico do opravljanja poklica so izgubili oni obsojenci, ki so prekršili zakon pri opravljanju svojega dela.

Prisilnega dela brez izgube svobode res niso imeli uzakonjenega, vendar so takšne osebe, ki zaradi kazni izgube časnih pravic niso smele biti aktivni vojaki ali služiti v rezervnih enotah z orožjem, vpoklicali na vojaške vaje, kjer so brez orožja morale graditi utrdbe in podobno, vendar pod vojaško disciplino in kaznovanjem na vojaškem sodišču. Zaradi voljnega sodelovanja demokratičnih politikov in uslužbencev z višjimi oblastmi in osebnih koristi, beri korupcije, so radi pošiljali iste osebe na več zaporednih »vojaških vaj«.

26. oktobra 1929 so v Ur. listu št. 107 objavili Zakon o povračilu škode zbog dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obdolženih takih dejanj«; op. veleizdajo definira Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi; poleg tega je država lahko tožila državljana za škode povzročeno državi.

Odvzem državljanstva ureja Zakon o državljanstvu, člen 32 »državljanstvo izgube oni državljani, ki so brez oblastvene dovolitve v vojaško ali civilno službo tuje države. Izguba državljanstva ne oprošča dotične osebe posledic neizvršene vojaške obveznosti« in 33. člen naturalizirani državljan,ki v vojnem stanju stori dejanje v škodo pravnemu redu in na škodo notranji ali zunanji varnosti kraljevine, če zapusti državo, da se izogne vojni ali službeni dolžnosti, vohunstva ali podpiranja teženj naperjenih proti pravicam in narodne koristi države.

Več kot očitno je, da ne drži niti trditev, da so sodili po sovjetskem modelu in da kraljevina Jugoslavija ni poznala citiranih kazni.

Mimogrede, tudi predlagatelj nagrajenca je uporabljal enak modus, tako je v odločbi US U-I-247/96 zapisal, da velja za veleizdajo civilni KZ, čeprav v Zakonu o zaščiti javne varnosti in reda piše, da so vsi členi zakonov, ki so v nasprotju s tem neveljavni (člen 24). Tudi knjiga »Brez milosti, ranjeni, invalidi in bolni povojni ujetniki na Slovenskem«, v knjigi so izmaličili Ženevsko konvencijo o ranjencih, kršitev znakov Rdečega križa so razglasi za pravilno uporabo in kršenje, brezpogojna kapitulacija za njih ne velja ravno tako IV Haaška konvencija, poglavje o kapitulaciji člen 35. Več o tem na http://home.amis.net/marijank/ ocene knjig (- več).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.