Samoumevno razkošje

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je ob nedavnem obisku naše države izrazil zaskrbljenost, ker Slovenija, tako kot večina drugih zaveznic, zaradi kriznega varčevanja zmanjšuje izdatke za obrambo in ne izpolnjuje zaveze o zagotavljanju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. »Varnosti ne moremo imeti za samoumevno. Varnost ima svojo ceno,« je opozoril Rasmussen.

Varnost navadnih državljanov mogoče res ni samoumevna, je pa očitno samoumevno razkošje za okoli štiri tisoč uslužbencev, ki so zaposleni v glavnem štabu zveze Nato. V elitnem predmestju Bruslja se gradi nov sedež zveze, ki bo stal skoraj 1,3 milijarde evrov. V futuristično oblikovanem poslopju z osmimi kraki, ki se razprostira na 40 hektarjih zemljišča in v katerem je več kot 800 tisoč kvadratnih metrov prostorov, bo poleg številnih pisarn tudi 17 konferenčnih dvoran, uslužbencem pa bo na voljo več bank, trgovin, kavarn, restavracij ter prostorov za rekreacijo in šport.

Ekstravagantno poslopje je projektiral ameriški arhitekturni biro Skidmore, Owings & Merrill, znan po projektiranju razkošnih poslovnih stavb; med drugim je projektiral 828 metrov visoki nebotičnik Burdž Kalifa v Dubaju. Zgolj stroški projektiranja novega poslopja zveze Nato znašajo 115 milijonov evrov. Kdo bo plačal zapitek za ta »spomenik Rasmussenovemu egu«, kot so kritiki poimenovali novi sedež zveze, je jasno: davkoplačevalci 28 držav članic te vojaške organizacije. Največji del računa so dolžne pokriti največje članice, torej ZDA, Kanada, Velika Britanija, Nemčija ... Tako bodo denimo britanski davkoplačevalci prevzeli približno 15 odstotkov stroškov, verjetno pa še več, saj stroški gradnje iz dneva v dan naraščajo. Po prvotnem načrtu naj bi gradnja novega poslopja stala 460 milijonov, končali pa naj bi jo do spomladi 2016.

Vendar nič ne gre po načrtu. Gradnja se je zavlekla, tako da bo selitev uslužbencev v nove prostore po optimističnem scenariju mogoča šele v začetku leta 2017, stroški pa so se več kot podvojili in že presegajo milijardo evrov, kar je meja, ki so jo snovalci projekta na začetku poti določili kot skrajno, torej kot tisto, ki je nikakor ne bi smeli preseči. A vse kaže, da jo bodo kar občutno prestopili. Gradbeni konzorcij BAM zdaj za dokončanje projekta terja še dodatnih 245 milijonov. Končni stroški naj bi se tako povzpeli na skoraj 1,3 milijarde evrov, kar je približno toliko, kot naj bi stal novi sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu – tudi pri njem so se prvotni stroški gradnje podvojili.

Nemški tednik Spiegel je pred dnevi razkril, da je konzorcij BAM v resnih finančnih težavah, vanje naj bi ga bili pahnili zlasti nepričakovano visoki stroški varnostnega sistema v novi stavbi. Če mu države članice zveze Nato ne bodo odobrile dodatnih sredstev, bo bankrotiral. A takšnega razpleta v resnici ne pričakuje nihče. Za vojaško elito se vedno najde denar, pa četudi na račun socialne države.