Normalna nezakonitost

Kdor v Sloveniji v zadnjem času išče službo, je zagotovo naletel na oglas, ki ponuja »delo za polni delovni čas«, hkrati pa kot obliko zaposlitve navaja »delo prek s. p.« ali »pogodbeno delo«. Taki oglasi kažejo, kako je razširjeno nezakonito prekarno delo. V zakonu o delovnih razmerjih je namreč določeno, da kadar obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, lahko delodajalec z delavcem sklene zgolj pogodbo o zaposlitvi. Elementi delovnega razmerja pa obstajajo, »kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo«.

Če delodajalec delavca najame kot samostojnega podjetnika ali z avtorsko oziroma podjemno pogodbo, v resnici pa sta v delovnem razmerju, lahko delavec iztoži zaposlitev. Če za to izve delovna inšpekcija, delodajalca oglobi. Zavod za zaposlovanje prav zaradi tega ne objavlja oglasov, »kjer je razvidno, da namen ni sklenitev delovnega razmerja«. Vendar od lanske pomladi, ko je vlada spremenila zakon o urejanju trga dela, oglasov za iskanje delavcev ni več treba objaviti na zavodu, ampak je dovolj kakršnakoli javna objava.

Za delovno inšpekcijo oglasi, ki kažejo na zanikanje obstoja delovnega razmerja, niso kršitev, so pa »lahko kazalec, da z nekim časovnim odlogom inšpektor uvede nadzor pri delodajalcu, ki je objavil oglas,« pravi glavna inšpektorica Nataša Trček. Takšni nadzori so nujni, poudarja Barbara Kresal, strokovnjakinja za delovno in socialno pravo. »Pričakovati, da bodo posamezniki sami učinkovito uveljavljali svoje pravice, še preden dobijo zaposlitev, pa tudi ko so že v prekarnih oblikah zaposlitve, je nerealno. So v ekonomsko in eksistenčno odvisnem položaju in so pripravljeni sprejeti marsikaj«.