Voda potrebuje prostor

Poplave na kraških poljih nimajo značilnosti navadnih rečnih poplav. Kras ob padavinah deluje kot spužva, ki zadržuje vodo, tako se na kraških poljih pojavijo izrednejše ojezeritve predvsem zaradi zvišanja gladine kraške vode v vsej okolici polja. Čiščenje ponorov lahko torej le malo prispeva k zniževanju in skrajševanju izjemnih poplav. Za zmanjšanje negativnega vpliva poplav je treba predvsem povečati zavedanje, da so poplave naraven pojav, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njegove posledice, in to najbolje z dolgoročnimi ukrepi, ki se začnejo pri načrtovanju rabe prostora z upoštevanjem naravnih poplavnih značilnosti. Voda potrebuje prostor.

Razumevanje poplav na kraških poljih se je s časom spreminjalo. Valvasor je leta 1689 zapisal: »V Javornikih, Snežniku, Hrušici … so podzemna jezera, ki se po dežju izlijejo na površje.« Naslednja razlaga je iz leta 1750, avtorja sta Steinberg in Gruber: »Poplave nastanejo, ko je dotok na polje večji kot odtok.« Ta razlaga je preveč poenostavljena, saj gleda polje izločeno iz sistema pretakanja vode v kraškem sistemu. Naslednjo razlago je ponudil Kraus leta 1894, sledili pa so mu še drugi hidrologi: »Poplave nastopijo zaradi dviga kraške podtalnice. Ta se dvigne iz dna polja in iz izvirnih jam na pritočnem robu polja. Odtekanje v ponore na odtočni strani pa je ovirano zaradi dviga gladine kraške vode tudi na odtočni strani polj.«

Kras je ozemlje, kjer se velika večina padavin pretaka podzemno. To omogoča podzemni splet večjih ali manjših kanalov, špranj, razpok, majhnih in velikih prevodnikov vode; če lahko gremo vanje, jih imenujemo jame. Poenostavljeno gledano je kras velika spužva, v kateri se vode počasi premikajo proti izvirom, ki so na robu. Višino vodne gladine v posameznih kanalih oziroma povezanih porah spužve imenujemo gladina kraške vode. Ta je nagnjena proti izvirom. Robovi krasa so pogosto obdani z neprepustnimi kamninami, ki zajezujejo odtok, zato se kras prazni skozi izvire, ki so tam, kjer ni neprepustnega oboda. Kraška polja so kotanje s sklenjenim višjim obodom in prevladujočim podzemnim dotokom in odtokom vode. Nastala so tam, kjer se je do površja dvigovala kraška voda, ta je raztapljala apnenec ter v milijonih let ustvarila ravna dna polj.

V vsaki vasi, kjer so na krasu poplave, bi morda veljalo postaviti kamnit, trajen steber, na katerem bi se označevale višine poplav. Zanj naj bi bili odgovorni gasilci, župan, župnik.

Poplave so sestavni del kraškega polja, tako kot je reka sestavni del rečnega korita. Zato so sedanja dna polj oblikovana v višini poprečno visokih poplav v tem obdobju. Več padavin pa seveda ustvarja višje poplave. Poleti se gladina kraške vode zniža pod raven polja, takrat so polja suha, v deževni dobi se gladina zviša nad raven dna polja, kar vidimo kot poplavo. Običajne, recimo jim nizke poplave oziroma ojezeritve na Cerkniškem polju trajajo okrog pol leta, na Planinskem polju okrog tri mesece na leto. Te ne povzročajo škode, razen seveda včasih na poljščinah.

Čiščenje ponorov lahko le malo prispeva k zniževanju in skrajševanju izjemnih poplav na kraških poljih, saj je poplava podprta z visoko gladino kraške vode. Če bi jih hoteli odpraviti, bi morali povečati prepustnost vseh cevi med ponori in izviri, torej izkopati predor do na primer Ljubljanskega barja. Vendar pa bi to le preneslo težave navzdol – povečale bi se poplave na Barju, zato to seveda ni sprejemljivo.

Vodne razmere v krasu za ponori na Planinskem polju – tudi višine običajnih poplav – so znane za bližnje jame: Logarček, Vetrovno jamo, Najdeno jamo, Gradišnico in Gašpinovo jamo. V njih se voda dvigne tudi za 50 metrov. To je jamskemu sistemu lastno nihanje gladine kraške vode in ni vezano na mašenje požiralnikov, saj je za njimi.

Pri gradnji hiš se znanje o poplavah očitno ne upošteva; prodajalci zemljišč za poplave ne bodo povedali, kupci ne vedo, se jim mudi ali pa so pripravljeni prevzeti tveganje zaradi ugodnosti.

V Hotenjskem podolju, med Kalcami in Hotedršico, pa gladina vode v podzemlju niha (spet neodvisno od požiralnikov) tudi do 70 metrov. Zvišanje gladine vode je tam leta 2010 povzročilo poplave in nevšečnosti številnim hišam, ki so bile zgrajene v zadnjih 30 letih, čeprav so bile podobne poplave tam že leta 1926, 1979 ter nato vsaj trikrat med letoma 1990 in 2012.

Seveda je vzdrževanje čistih požiralnikov in nezasipanje talnih požiralnikov koristno, saj pomaga pri skrajševanju repa poplave. V krasoslovju so običajna nihanja in tudi pojavi visokih vod dobro znani, vendar nam manjkajo podatki o izjemnih višinah vode v jamah, da bi lahko ugotovili, kje so ovire za pretok. Na notranjskem krasu bi potrebovali vsaj podatke o trenutni gladini vode v Vetrovni jami, Logarčku, Najdeni jami in Gašpinovi jami in pa digitalne merilnike pritiska vode v kakih 30 jamah.

Rednost poplav na kraških poljih in to, da so izjemne poplave vedno po izjemnih padavinah, pa govori o tem, da poplave niso vezane na porušitve v podzemlju. Višine in trajanje poplav na Planinskem polju je za 18. stoletje opisal Steinberg, za 19. stoletje pa planinski župnik Urbas, kar je nato leta 1854 objavil Schmidl, potem pa še Kraus leta 1894. Poplave so omenjene v Logaškem okrajnem glavarstvu (V. Ribnikar, ki pa ne omenja nobenih poplav v Logatcu, saj takrat poplavni svet še ni bil pozidan!). Polja in poplave so kasneje opisali še F. Jenko, A. Melik, I. Gams, A. Kranjc in številni drugi. Po K. Peternelj lahko povzamemo podatke o izrednih ojezeritvah ali poplavah:

– 1801/02: voda sega do kapele ob takratni glavni cesti,

– 1820: hrib Jakovica je otok, vas Laze delno poplavljena,

– 1843/44: poplava od novembra 1843 do junija 1844, ko voda izgine le za 8 dni,

– 1851/52: velika povodenj od novembra 1851 do zime 1852,

– 1875/76: povodenj traja od decembra 1875 do aprila 1876,

– 1892: srednje visoka voda,

– 1923: Laze in Planina so poplavljene,

– 1926: Laze in Planina so poplavljene,

– 1947: Laze poplavljene,

– 1979: v Lazah se lahko vozijo čez preval v vasi s čolnom,

– 2000/01: poplava traja do februarja 2001,

– 2008/09: poplava traja od decembra 2008 do februarja 2009.

Pri gradnji hiš se znanje o poplavah morda ne upošteva; prodajalci zemljišč za poplave ne bodo povedali, kupci pa ne vedo; morda graditelji celo nimajo možnosti za nakup boljšega zemljišča ali se jim mudi ali pa so pripravljeni prevzeti tveganje zaradi ugodnosti, ki jih gradnja ali renoviranje stare hiše v poplavnem svetu prinaša.

Popolnoma drug problem je seveda javna gradnja; ta bi visoke poplave morala upoštevati, saj se stroški napačnih odločitev nato prenesejo na davkoplačevalce. Kljub temu so na primer v Logatcu, na Loškem polju, Planinskem polju in še ponekod na poplavnih območjih zgradili ali ravno zdaj gradijo čistilne naprave, transformatorje, dovoljujejo se novi infrastrukturni projekti.

V vsaki vasi, kjer so na krasu poplave, bi veljalo postaviti kamnit, trajen vodni steber, na katerem bi se označevale višine poplav. Zanj naj bi bili odgovorni župnik in gasilci ter župan. Kamen naj kaže mladini, da imamo tudi zgodovino in da ni treba gledati le naprej. Tako se nihče več ne bi mogel sklicevati na nevednost ali pozabljivost.