Mrhovinarji

Avtorica članka Urša Marn je med »mrhovinarje«, ki naj bi služili na račun slovenske in drugih slabih bank, na prvem mestu omenila družbo KPMG. Za to navaja dva domnevna dokaza oziroma povezavi. Po prvi naj bi KPMG pri skrbnem pregledu britanskega softverskega podjetja spregledala resne računovodske nepravilnosti in posredno povzročila visoke odpise pri kupcu. Drug primer se nanaša na svetovanje Irske podružnice KPMG slabi banki Irske NAMA, kjer naj bi bil KPMG med rekordnimi zaslužkarji poleg ostalih mednarodnih revizijskih in svetovalnih hiš. Kljub temu pa je Vlada republike Slovenije zaupala revizijo poslovanja DUTB (tako imenovane slabe banke) v letu 2013, prav slovenski izpostavi KPMG.

Kot je omenila v članku že novinarka, je KPMG mednarodna skupina podjetij s 155 tisoč zaposlenimi po vsem svetu, ki se uvršča med štiri največje revizorske in svetovalne družbe na svetu. Vsaka družba v skupini nosi poleg koristi iz poslov tudi vsa tveganja, ki pa posredno vplivajo tudi na ugled drugih podjetij v skupini in imena skupine. Opravljanje skrbnih pregledov in podobnih storitev povezanih s transakcijami (resnici na ljubo ne gre za revizijski temveč svetovalni posel) vedno nosi s seboj tudi veliko tveganje, tako kot transakcije same. Omenjenega ameriškega primera v podrobnostih ne poznamo. Lahko pa rečemo, da ima KPMG dobro izdelane sisteme za zagotavljanje kakovosti, in menimo, da je prav zaradi tega število takšnih tožb proti KPMG razmeroma majhno, še manjše je število uspešnih tožb.

KPMG Slovenija, d.o.o. je le droben delec te velike mednarodne skupine, čeprav je KPMG tudi v Sloveniji največja revizorska in svetovalna družba. Je gospodarska družba v zasebni lasti, ki mora živeti od prihodkov od opravljenih storitev, njena glavna dejavnost pa je opravljanje revizijskih storitev.

DUTB je v lasti Republike Slovenije in je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah zavezanec za revizijo. KPMG Slovenija, d.o.o. se je odzvala na razpis za izbor revizorja in bila kot najugodnejša ponudnica tudi izbrana. Znesek 43.670 evrov za revidiranje družbe, ki upravlja z več kot milijardo evrov sredstev, že na prvi pogled ni videti posebno visok, še zlasti če ga primerjamo z ostalimi zneski, ki jih v članku navaja novinarka. Kot je znano, smo davkoplačevalci v preteklem letu odšteli okoli 21 milijonov evrov za druge revizorje in svetovalce za ocenjevanje bančnih izpostavljenosti, kar je vse potekalo brez razpisov in brez javnega poročanja s strani izvajalcev. Ena od ključnih posledic teh pregledov je bil prenos najbolj problematičnih kreditov na DUTB. Sedaj mora izbrani revizor, ki nikakor ni sodeloval pri omenjenih pregledih, za 0,2% tega zneska izdati mnenje, ki bo tudi dostopno javnosti. Na tem poslu bo večja skupina naših strokovnih sodelavcev delala več kot mesec dni, zaslužek družbe pa bo na koncu po pokritju vseh stroškov zagotovo zelo majhen. Mnogo premajhen, da bi si zaslužili vzdevek »mrhovinarji«.