Plošča / King Buzzo: This Machine Kills Artists
2014, Ipecac
+ + + +
Rockovski velikani iz (okolice) Seattla so svoje senzibilnejše ambicije radi izživljali na raznoterih unplugged seansah. Bežen pogled na piarovski zapis ob izidu solističnega prvenca Buzza Osborna ponudi zmoten vtis, da se jim je zdaj v tem početju pridružil še boter grungea. Šef Melvinsov je ploščo res posnel le z akustično kitaro in vokalom, toda z njo zgolj še enkrat potrdi, da ostaja drugačen, neprilagojen, svoj. This Machine Kills Artists je punkovsko oster akustičen album, ki Buzzovo avtorsko genialnost in mojstrsko obvladovanje kitare razgali v najlepši podobi ter razkrije, da mu tudi po tridesetih letih izjemne kariere ne manjka navdiha. Če bi njegovemu zgledu sledili drugi Seattlečani, bi se tja še danes zgrinjali punkrockovski romarji ...
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.