Komentar / Avtoritarci in politični proces

Prikličimo si v spomin nekatere medijske slike iz zdajšnjega časa (morda pomešane z osebnimi izkušnjami). Ljudje, ki spremljajo obsojene politike v zapor, gradijo okoli sodišč človeške verige, udrihajo z dežniki po sodnikih in izražajo slepo, fanatično, zaljubljeno lojalnost znanemu slovenskemu politiku. Ljudje, ki pred kamerami izjavljajo, da so vsi očitki proti temu politiku zarota, da so v zaroto vpleteni vsi družbeni dejavniki od medijev do pravosodja in da bo Slovenija propadla, če ne bo voljena ena, prava stranka. Pisma bralcev in zapisi na internetnih forumih, iz katerih veje nestrpnost do drugačnih pogledov, in celo črno sovraštvo, prezir ter odpor do posameznikov, ki se malo razlikujejo od komentatorjevega vrednostnega okvira. Tista zoprna izkušnja, ko se poskušamo racionalno in razumno pogovoriti z zagretim političnim nasprotnikom, ga prepričati z logičnimi in empiričnimi argumenti, pa se to izkaže za povsem nemogoče, ker se naši argumenti od njega dobesedno odbijajo, kot od mogočne in neprebojne stene. Navedeni primeri so primeri izkušnje z »avtoritarci«. Omenjeni pojem je že del repertoarja psihološke znanosti, morda celo psihiatrije, avtoritarci pa so predmet znanstvenega preučevanja.