Bančna tajnost / Lov na čarovnice
Bomo v imenu boja proti tajkunom uničili celotno gospodarstvo?
Zakon, ki državnim bankam nalaga razkritje vseh tistih slabih kreditov, ki so jih obdržale pri sebi, je že na ustavnem sodišču. Zahtevo za zadržanje določil zakona in presojo ustavnosti njegovih določil je že pretekli teden vložila Banka Slovenije, zdaj pa namerava to storiti še NLB in NKBM. (fotografija je bila posneta med protesti leta 2013)
© Miha Fras
Slovenija je svoje ključne banke konec lanskega leta reševala na dva načina: da je slabe kredite iz bank prenesla na tako imenovano slabo banko in da je banke izdatno kapitalsko okrepila z denarjem davkoplačevalcev. To je bila resda draga, a nujna operacija, kajti zlom bančnega sistema bi imel katastrofalne posledice za celotno gospodarstvo. Podobno kot na Irskem se je tudi pri nas na slabo banko prenesel samo del slabih kreditov, predvsem tistih, za katere je bilo ugotovljeno, da so mrtvi in ne bodo nikoli poplačani. Manjši del slabih kreditov oziroma potencialno slabih kreditov pa je ostal pri bankah. Zdaj morajo dokapitalizirane državne banke do 19. oktobra razkriti vse slabe kredite, ki so jih obdržale pri sebi. Gre za posojila neplačnikov iz bonitetnih razredov D in E, ki so jih državne banke v svojih bilancah imele na dan prenosa slabih terjatev na slabo banko, se pravi 18. decembra 2013. To razkritje od bank zahteva junija sprejeta novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja.