Urbano vrtičkarstvo

Tudi v slovenski prestolnici se po malem krepi želja po samooskrbi z zelenjavo. Gojenje zelenjave, zbiranje semen in menjava hrane, pridelane na zasedenih ali s soglasjem pridobljenih urbanih površinah, so cilji, ki si jih je zastavila iniciativa Zadruga Urbana, nastala pred nekaj leti.

Kot poudarjajo v iniciativi, je ta zelo raznolika: »Nekaterim je pomembno skupno delo, drugim samooskrba, tretjim druženje, ker nimajo česa pametnejšega početi v življenju, in spet tretji preprosto potrebujejo vrt in so ga našli pri nas.« Dodajajo, da so vrtnarski samouki, vsak izmed njih kaj ve, eksperimentira ali posluša nasvete babice. Sicer je Zadruga Urbana začela delati pred štirim leti, ko je pridobila tri vrtove, bodisi s soglasjem bodisi z zasedbo. Pred kratkim je vpeljala še tržnice, na katerih je mogoče izmenjati ali preprosto vzeti hrano, ki jo pridelajo člani iniciative. Po začasnem zmanjšanju začetniškega vrtičkarskega navdušenja je iniciativa dobila nov zagon v času vseslovenskih vstaj pozimi 2012, ko se je začela razprava Radikalno urbano vrtičkarstvo. Del vstajniške skup-

nosti je začel sodelovati z Zadrugo Urbana. Tako se ji je pridružila Sonaravna sreda v Jali Jali na Metelkovi, ki ponuja različno izobraževanje o vrtičkarstvu. Vse to je bilo v interesu Urbane, v kateri si prizadevajo za zbliževanje z nehierarhičnimi, neinstitucionaliziranimi, avtonomnimi in samoorganiziranimi pobudami. Tako se povezujejo s Skupnostnim vrtom Čolnarska, komuno Ježarji in Gruntom Trankovec v Mariboru. Hkrati se izogibajo sodelovanju z iniciativami, delujočimi po načelih, ki so jim tuja, natančneje takšnih, pri katerih gre za iskanje tržne niše.

Zadruga Urbana pa se ne ukvarja le z vrtičkarstvom, ampak zagovarja tudi širše demokratične vrednote, kot so antifašizem, antiseksizem, antirasizem. Te vrednote so njen temelj in jih vključuje v sam način dela, kar je povzeto v motu: »Iz teorije v prakso.«