Ženske, borke, žrtve

Ženske so v sodobnih oboroženih spopadih pogosto zlorabljene in uporabljene kot orožje, to je opaziti tudi v spopadih z Islamsko državo. Borci Islamske države so postali strah in trepet zaradi surovosti, posiljevanja in zasužnjevanja nemuslimanskih žensk.

Kot poudarja prof. dr. Ljubica Jelušič s Fakultete za družbene vede in nekdanja ministrica za obrambo, je varovanje ranljivih skupin, torej civilistov, ki so praviloma ženske, otroci in stari ter bolni ljudje, mednarodnopravno določeno, vendar imamo pri sirskih uporniških skupinah opravka z različnimi borci, ki mednarodnega prava niti ne priznavajo niti ne poznajo. Seveda pa se ženske lahko tudi pridružijo oboroženim skupinam, takrat postanejo borke z enakimi pravicami, kot jih imajo moški vojaki. To se dogaja v boju proti Islamski državi: na čelu oboroženega odpora proti skrajnežem so pogosto kurdske borke. Jelušičeva poudarja, da so to gverilske borke, ki se že desetletja borijo za preživetje svojega naroda. »So v obrambni vojni in v zgodovini je bilo vedno tako, da so v taki vojni lahko sodelovale tudi ženske, kasneje, po vojnah, pa so jih vseeno prve demobilizirali.«

Muslimani po vsem svetu sicer ostro obsojajo dejanja Islamske države, vendar grozodejstva borcev pri nekaterih zbujajo tudi občudovanje. Med te sodi majhen odstotek muslimanskih deklet in žensk, ki zapustijo zahodne države, da bi se pridružile borcem Islamske države. Poročijo se z njimi, saj v Islamski državi vidijo boljše možnosti za življenje v skladu z islamskimi vrednotami in ideali. Razlogi za njihovo identifikacijo s tako skrajno in surovo organizacijo so večplastni. Kot poudarja dr. Primož Šterbenc, docent na Univerzi na Primorskem, je velik del muslimanov slabo vključen v zahodne družbe in biva na družbenem obrobju. Islamska država je razglasila kalifat, to pa pritegne marsikaterega muslimana ali muslimanko. Prepričani so, da je kalifat uresničenje islamskega ideala obstoja enotne in močne svetovne islamske skupnosti. Poleg tega je radikalizacija odgovor na zahodno zunanjo in varnostno politiko. »Predvsem muslimanom zbujajo odpor neposredni vojaški napadi ZDA in Zahoda v muslimanskem svetu. Vsi ti vojaški napadi generirajo učinek t. i. kulturne obrambe in krepijo religijsko identiteto precejšnjega dela muslimanov,« dodaja Šterbenc.

Dodatno spodbudo zagotavljajo tudi islamski pridigarji, ki v evropskih državah novačijo džihadiste, pravi Jelušičeva. »Tudi v Sloveniji obstajajo takšni pridigarji, ki dobivajo precej medijske pozornosti. Pripravljeni so nastopiti, so zgovorni in zelo izobraženi.« Vendar življenje pod Islamsko državo ni nujno takšno, kot so si ga muslimanke predstavljale ob odhodu. »Pripadniki Islamske države jih zlorabljajo in postavljajo v vlogo vojaškega prateža. To novo življenje, če ga sprejmejo, je del njihovega odpora do Zahoda in sestavina njihove nove identitete,« pravi Jelušičeva.