Ptičji redarji

Ljubljana je zadnja leta postala dom številnih vran. Tako velike samopostrežne restavracije, kot jo najdejo v zabojnikih in koših za smeti, pač na deželi ni mogoče najti. »Vrane so postale urbane ptice, nekaj kilometrov iz mesta pa jih sploh ni,« pravi vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski občini Nataša Jazbinšek Sršen. Zaradi številnosti so postale precej nadležne. »Škodo povzročajo predvsem na poljščinah in vrtninah. Poškodujejo tudi stavbno pohištvo in avtomobile, dogajajo se celo napadi na ljudi, predvsem v času gnezdenja, ko se ljudje preveč približajo goličem.«

Ker so vrane tako rekoč vseslovenski problem, je ministrstvo za kmetijstvo in okolje leta 2011 pripravilo poseben akcijski načrt. A v njem navedeni mogoči ukrepi za zmanjšanje populacije niso ravno prijazni in vključujejo puške, hormone in strupe. V Ljubljani si nočejo mazati rok. Raje bi umazano delo prepustili komu drugemu. Na primer naravnemu sovražniku vran – sokolu selcu.

V kratkem naj bi na območju mestnega središča postavili dve gnezdilnici, za kateri upajo, da bosta privabili sokolje pare. »Sokol selec gnezdi v številnih večjih mestih, v Ljubljani pa ga lahko opazujemo le pozimi, ko se v mestu hrani,« pravi Nataša Jazbinšek Sršen. »Njegov plen so predvsem domači golobi, pa tudi vrane.«

Pomembnejši kot ubijalski nagon sokola selca bi bil za zmanjševanje populacije vran njegov zastraševalni učinek. »Seveda je sokolov selcev premalo, da bi lahko z dvema paroma, če bi se tu naselila, rešili problem vran v mestu.«

Uspeh projekta ni zagotovljen, saj bodo morali sokoli sami prepoznati prednosti življenja v Ljubljani. »Ne gre za naselitev sokolov kot v nekaterih ameriških in evropskih državah, kjer so mladiče vzgojili in jih spustili iz ujetništva. Sokol selec je redni zimski gost v Ljubljani, radi bi ga samo zvabili v gnezdilnice, da bi tudi gnezdil v mestu.«

V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic so z ukrepom seznanjeni. Vanj so celo vključeni, saj bodo sodelovali pri postavitvi gnezdilnic. Kot pravi dr. Primož Kmecl, se zavedajo, da prisotnost sokola ne bo rešila problematike sivih vran, lahko bo samo majhen kamenček v mozaiku. Težave se bo treba lotiti bolj celostno. »To v praksi pomeni odstranjevanje razlogov, ki povzročajo koncentriranje vran v mestnem okolju, in izobraževanje ljudi. Vrane so del narave in ne drži, da s svojo prisotnostjo bistveno vplivajo na druge, manjše vrste ptic.«

Kje naj bi stali gnezdilnici, pristojni nočejo izdati, saj bi se radi izognili vznemirjanju ali celo kraji mladičev. »Če nam poskus uspe, pa bomo v gnezdilnici namestili kamere, tako da bomo razvoj mladičev lahko spremljali vsi,« obljublja Nataša Jazbinšek Sršen. Če bi sokoli vedeli, da se bodo z odločitvijo za brezplačno namestitev odločili tudi za sodelovanje v resničnostnem šovu, bi se verjetno raje naselili kam drugam.