Knjiga / O nebralcih in osveščenih državljanih

Jubilejni Slovenski knjižni sejem pravkar doživlja vrhunce in kot vselej navaja k premisleku o našem odnosu do knjige in branja. Še pred dvema letoma je veljalo, da o delovanju knjižnega trga nimamo zanesljivih podatkov in se večinoma opiramo na ocene, leto 2014 pa nam je postreglo tudi s tem. Pa ne le nam. Francoski Nacionalni center za knjigo je objavil raziskavo Francozi in branje, Finci so ob tem, ko so bili glavni gostje Frankfurtskega knjižnega sejma, predstavili številne študije o fenomenu finske knjižne kulture, Slovenci pa smo dobili nadaljevanje raziskave Knjiga in bralci. To je Gregor Kocjan prvič opravil leta 1973, ponovitve so sledile leta 1979, 1984 in 1998. Seveda so se od zadnje izvedbe do danes zgodile pomembne spremembe tudi na knjižnem trgu: e-knjiga postopno, a vztrajno širi založniške modele, pojavile so se nove prodajne poti za knjigo (trgovski centri, internet) in spremenile so se nakupovalne navade. Od tod drugačen naslov raziskave, Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki jo kot vodja podpisuje dr. Samo Rugelj. Več kot dovolj snovi za razmislek, kako se je »vrednost branja« v naši družbi spreminjala in kako danes dojemamo knjigo. Če se pri tem primerjamo z najboljšimi, s francosko knjižno monarhijo in finskim bralnim čudežem, pa utegnemo priti tudi do kakega koristnega sklepa.