Komentar / »Škandal« grških volitev
Da občutimo navdušenje ob zmagi neke levičarske stranke, je brez vrednosti. Potrebno je dejavno sabotiranje vsakega servilnega privzemanja vsiljenih ekonomskih strategij.
Miro Cerar je dejansko model neoliberalnega političnega subjekta – in ni edini, obstajajo armade Cerarjev, ki bodo hiteli utemeljevati, da je treba držati dane obljube, privatizirati in poplačati dolgove. Seveda bi hitro lahko sklenili, da so to besede, ki jih vztrajno ponavlja Angela Merkel – a v resnici niso njene besede, to so besede sistema.
© Danijel Novaković, STA
Pa se je končno zgodilo, da je pri sodobnem obredu, ki se mu reče »svobodne demokratične volitve«, zmagala leva stranka, katere vodilno geslo je mogoče strniti v boj proti korupciji, ekonomskim diktatom iz tujine, utaji davkov, politiki prekarizacije itd. Stranka ima v imenu (Koalicija radikalne levice) pridevnik »radikalen«, ki je zelo zgodaj postal kamen spotike za zahodne politike, ekonomske analitike in medije. Vendar ga ti sistematično uporabljajo v slabšalnem pomenu, saj lahko le na tem gradijo antipropagando. Pri vsem skupaj gre potemtakem za sistematično zlorabo izraza »radikalen«, ki sedaj označuje toliko kot »ekstremen« oziroma »skrajen« (pri nas je na to nezanemarljivo podrobnost med drugim opozoril Goran Lukič).